Ja, to je tista huda blondinka iz reklame za Eurojackpot, ki ni in ni šla iz glave. Pa Nika iz Strasti, nova Sapramiška (ki jo je pohvalila sama Svetlana Makarovič) in tista ljubka punca iz Plestenjakovega videospota. Sicer pa študentka AGRFT-ja ter diplomantka FDV-ja. Dekle ni od muh, njene reference pa dajejo jasno vedeti, da je svetlobna leta stran od stereotipne blondinke.
O muzikalu Kabaret si pisala v diplomski nalogi, v omenjeni predstavi pa si nastopala tudi sama. Je bila prav ta kriva za to, da si se po FDV-ju odločila še za študij na AGRFT-ju, ali si o tem sanjala že prej?
Predstava mi je dala jasno vedeti, da mi bo neskončno žal, če se ne opogumim in preizkusim na sprejemnih izpitih. Vredno je bilo! O igralskem poklicu sem sanjarila že v ranem otroštvu. Veliko sem se udejstvovala v šolskih predstavah in na prireditvah, ko pa je napočil čas, da svoje sanje uresničim, sem se ustrašila in raje poskusila drugačno pot. Danes mi za to ni žal. Sem pač ena tistih, ki je morala po srednji šoli še nekaj časa odraščati in zbirati izkušnje, da sem lahko danes tukaj, kjer sem. V zadovoljstvo mi je, da sem se do tega dokopala s trdim delom in brez botrov in boter. Starši niso poskušali vplivati na moje odločitve, imam pa trdno oporo v družini.
Lani smo v spotu Jana Plestenjaka videli tudi tvoj plesni dar. Še vedno plešeš? V kolikšnem času si natrenirala “flash dance”, koreografijo za spot Ona sanja o Ljubljani?
Sam plesni del je nastal zelo hitro. Znanje pa mi je omogočila plesna šola Kazina, kjer sem osem let trenirala jazz balet. Ples je bil vedno velik del mojega bitja, žal pa mi za treninge zmanjkuje časa. Ostalo mi je znanje, ki ga danes lahko s pridom izkoriščam. Ne predstavljam si te vloge brez dolgoletne plesne izkušnje.
Zdi se, da si navajena delati več stvari hkrati. Si rada zaposlena, se ti zdi, da bolje funkcioniraš pod pritiskom?
Prijatelji bi rekli, da najbolje funkcioniram pod pritiskom, to imam v genih. Rada delam več stvari hkrati, sploh, če delam stvari, ki me veselijo. Tako je že od mladih nog. Vedno sem veliko trenirala, najprej športno gimnastiko, potem ples in hodila k številnim krožkom – od tujih jezikov do klekljarskega in šahovskega krožka. (Smeh.) Tudi diplomo na komunikologiji sem delala ob polnem programu akademije in gledaliških angažmajih.
Zaradi materinskih obveznosti Vesne Zornik si na hitro vskočila v predstavo Sapramiška, kjer igraš vlogo glavne junakinje. Koliko Sapramiške je v Ajdi?
Veliko je Sapramiške v meni, še več pa otroka. V predstavi vsakič znova uživam, otroci so hkrati najzahtevnejša in najhvaležnejša publika. V predstavo sem vskočila praktično z danes na jutri. V družbi soigralcev Violete Tomič in Tadeja Piška ter celotne ekipe Mini teatra se odlično počutim.
V predstavi Odspejsani igraš ambiciozno Lili. Koliko ti je blizu njen značaj?
Čar našega poklica je, da ti je vloga na začetku popolnoma neznana in tuja, potem pa ti postopoma zleze pod kožo in se poistovetiš z značajem. Postane del tebe, obsede te. Lili je bila izziv. Na prvi pogled arogantna punca z jasno in trdno zastavljenimi cilji, ki jih uresničujejo reference njenega očeta. S pikrimi in iskrenimi pripombami večkrat šokira. Pod trdo lupino pa je krhko dekle, ki se nenadoma zave, da mora odrasti in se otresti pokroviteljskega vpliva staršev, da bi ustvarila lasten jaz.
Bi lahko rekla, da je Ajda nekje med Sapramiško in Lili?
Ne, kje pa. Saj sem vendar igralka! To in še mnogo več imam na zalogi. Bog igralcev bi moral biti Protej, ki si je lahko nadel kakršnokoli podobo.
Gledalci te poznamo kot Niko iz Strasti, Odspejsano Lili, najmlajši kot Sapramiško ... Ti je katera od tvojih vlog ljubša od drugih? Na katero lahko rečeš, da si zares ponosna?
Na vsako vlogo sem ponosna, saj sem v vsako vložila veliko trdega dela. Največ mi pomenijo napredek in izkušnje, ki jih dobivam z vsako vlogo. Največji izziv in veselje so mi vloge v akademskem programu, saj se tam ukvarjamo s klasičnimi teksti in najrazličnejšimi slogi. Ta semester usvajamo Shakespearovega Julija Cezarja. Tudi ti, Brutus!?
Kakšnih vlog si želiš v prihodnje?
Uf … ne povem … lahko pa rečem, da veliko sanjarim!
