17. marca se bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma spet prižgale luči in osvetlile visok kip ponosnega Viktorja. Kaj se bo na podelitvi medijskih nagrad dogajalo, vam seveda tokrat še ne moremo zaupati, prireditev je vedno znova zakladnica nenavadnih idej in presenečenj.
Lahko vam povemo le dvoje: Viktorje 2011 smo zaupali v režiserske roke Igorja Gajiča. Da, tistega režiserja Gajiča, ki je na Viktorjih 2006 z Jurijem Zrnecem postavil nova merila domačim velikim prireditvam. Še to, z današnjim dnem se končuje tudi glasovanje za viktorje popularnosti.
Priprave na podelitev viktorjev so v polnem teku. Kje v kreativnem procesu ste ustvarjalci prireditve zdaj, dobra dva tedna pred velikim večerom?
Kot rečeno, so priprave v polnem teku. Potekajo pospešeno piljenje scenarija in tudi že vaje. Dela je še kar veliko. Priprave so naporne, časa je, kot vedno, premalo. A lahko prestavimo za kakšen teden? (Smeh.) Praviloma je vedno tako pred večjimi projekti. Kakšen dan viška bi vedno prišel prav.
Prireditev Viktorji 2011 ne bo vaša prva izkušnja s temi medijskimi nagradami, kdaj in kako ste že sodelovali? Kak spomin imate na tisto leto?
Najprej sem seveda Viktorje dolga leta spremljal kot gledalec. Mislim, da sem videl skoraj vse, razen prvih. Po vsej verjetnosti so tudi ti ogledi vplivali na to, da sem se kasneje poleg drugih stvari, ki sem jih ustvarjal, lotil tudi režije raznoterih prireditev. Zanimiva je tudi izkušnja, ko sem za Viktorje, mislim, da leta 1995, pripravil glasbeni aranžma za plesno točko, na kateri sem nastopil kot plesalec tudi sam. Najbolj polna izkušnja mojega udejstvovanja so seveda Viktorji 2006, ki sva jih pripravila skupaj z Jurijem Zrnecem. Sodelovanje z Jurijem je vedno poezija.
S kakšno nalogo se spopadate letos? Kdo so vaši kreativni sodelavci?
Zadal sem si prav posebno nalogo, saj je zopet čas, da se malenkost spremeni sam potek podelitve viktorjev. Forma, ki sva jo postavila z Jurijem, se je kar obdržala v zadnjih letih. Tokrat obljubljam, da bo zadeva malenkost drugačna. Kreativnih in res vrhunskih sodelavcev je pri ustvarjanju več, trenutno pa bi jih ohranil še kot skrivnost. Edini, ki bi ga v tem trenutku razkril, je Klemen Dvornik, ki bo prevzel režijo televizijskega prenosa.
Kadar ste vpeti v ustvarjanje prireditve, je ne spremljate v dvorani. Kaj se takrat dogaja? Kaj pa, ko ste le gledalec, vam tudi takrat režiserska žilica ne da miru?
Nikoli si prireditve, ki jo ustvarjam, ne ogledam iz dvorane, temveč iz režije, saj v času, ko prireditev teče, v ozadju poteka nešteto stvari, ki jih je treba koordinirati. Voditi je treba ekipo, podobno, kot mora dirigent voditi orkester. Obstajajo sicer režiserji, ki pred začetkom sedejo v prvo vrsto in jim celo uspe ogled prireditve kot drugim gledalcem, ampak priznam, da se meni to še ni zgodilo. Z veseljem pa si kot gledalec ogledam tovrstne prireditve in takrat si vedno skušam predstavljati, kako je bila stvar zamišljena idejno in kakšna je bila nato izvedba.
Trenutno ste še eden redkih, ki mu uganka, kdo vodi letošnje viktorje, ni skrivnost. Nam zaupate, kako ste se lotili iskanja primernega voditelja?
Seveda, če kdo pozna odgovor na to vprašanje, sem to po vsej verjetnosti jaz, tako da je odgovor pritrdilen. Razvozlal sem uganko. Iskanje primernega voditelja, mi – glede na koncept, ki sem si ga zamislil – ni povzročalo preglavic.
Kako bi opisali letošnjega izbranca, morda izbranko? Zakaj ste prepričani, da je izbira prava?
Sam sem prepričan, da je bila izbira prava. Upam, da bomo prepričali tudi gledalce. Kar pa se opisa "izbranca" tiče, lahko rečem, da vsebuje vse najboljše, kar naš prostor ponuja.
Ugotavljamo, da si gledalci Viktorje najbolj zapomnijo po voditelju. Kakšno prireditev si torej lahko obetamo?
Upam, da takšno, o kateri se bo zopet govorilo; mislim, da bo kar težko ponoviti kaj podobnega. Predvidevam, da bo treba naslednje leto zopet premisliti o vrnitvi h klasiki.
