V ponedeljek, 26. decembra, bo na prvem programu TV Slovenija premierno predvajan igrano-dokumentarno- animirani film Generacija 71. Gre za zgodbo treh prijateljev, Slovenca, Hrvata in Bosanca, ki so ob razpadu Jugoslavije služijo vojaški rok v JLA. Kaj bodo storili? O filmu, ki ga je režiral Boštjan Slatenšek, smo se pogovarjali z enim glavnih igralcev, Klemenom Mahulerjem.
Zakaj naslov Generacija 71?
Generacija 71 je še zadnji letnik, ki je služil vojaški rok v takratni Jugoslovanski ljudski armadi, kasnejši letniki so se že udejstvovali in služili vojaški rok v TO.
Kako ste vi doživljal krvavi razpad Jugoslavije?
Krvai razpad sem doživljal večinoma doma preko TV, enkrat pa smo se doma skrili celo v klet. Čeprav se kasneje spomnim zavijanja siren, pa smo kot otroci mirno nadaljevali z igranjem nogometa. Na Toškem čelu v Podutiku, kjer živim, pa smo si šli ogledovat tri tanke, ki so po pomoti "zalutali", dva od njih sta se celo zvalila v prepad. Verjetno so dobili ukaze, da zavzamejo ta hrib, ker pa so bili izjemno slabo informirani, so zaradi velike strmine na nekaterih predelih obstali tik pod hribom, kot rečeno sta dva od njih celo zdrsnila v prepad. Dolgo časa sta še bila predmet naših zanimanj, dokler ju niso odpeljali.
Zakaj je zgodba filma zanimiva vam osebno?
Zgodba opisuje razpad neke države in rojstvo druge. V filmu so vidni vsi porodni krči in bolečine ob rojstvu nove države. Porod države je kot porod otroka: čim se rodiš, nad tabo uporabijo silo: otroka udarijo po riti, na državo pa spustijo par bomb, vse dokler se ne začne "dreti" oz. upre. Pred kratkim sem si ogledal tudi dokumentarec o slovenski zastavi, ki so jo tik pred zdajci narobe sešili. Modro barvo so dali zgoraj, tudi grb je bil postavljen narobe. Če so že pri zastavi taki problemi, potem si lahko predstavljam, kakšni problemi so šele pri rojstvu neke nove države.
Kako je bilo na snemanju, sploh glede na to, da ste bili zbrani igralci iz različnih držav bivše Jugoslavije?
Na snemanju smo se imeli super, vse je potekalo sicer izredno spontano. Na snemanju sta bila moja glavna soigralca Asim Ugljen, hrvaški diplomirani igralec, in Almir Mehić, ki ima za sabo že številne filme, tudi z Mikijem Manojlovićem. Ujeli smo se že zasebno, takoj smo postali dobri prijatelji, kar je vidno tudi na filmu. Pri filmu sem bil edini Slovenec poleg Saša Rajakoviča, ki igra vodnika Branka. V veliko čast pa mi je bilo igrati z legendo jugoslovanskega igralstva, Zijahom Sokolovićem.
Morali pa smo se na trenutke dobro organizirati saj smo imeli samo 16 snemalnih dni, tako da je večkrat zmanjkalo časa. Priprave, kar se tiče vojaškega drila, so zato potekale po "šnel kursu". Sam nisem bil v vojski in še nikoli nisem streljal s puško, po scenariju pa sem moral to početi. Izboril sem si samo eno vajo in smo šli snemat. "Strojevi korak", ki smo ga vadili celo dopoldne, pa se je na filmu tudi izšel (smeh).
Kaj menite o vojni?
Vojne se mi zdijo brezveze, so sredstvo izživljanja diktature kakega blazneža, nezmožnosti dogovarjanja politikov in vojaških oblasti, najhujše je, da pa pri tem trpijo navadni ljudje.
Kje vas trenutno še lahko vidimo?
Igram v predstavi Splendid v Mini teatru, ki je najlepše in najmanjše gledališče v Evropi (kot gospod Jankovič reče za Ljubljano, rečem jaz za Mini teater, ki ga na krilih entuziazma in z dobro umetniško vizijo vodita Robert Waltl in Ivica Buljan). Pravkar je za mano tudi premiera stand up predstave Klemen na kvadrat, ki sva jo zasnovala skupaj s Klemenom Bučanom. Načrtujeva številne ponovitve, saj je predstava zelo uspela, ima vse od stand upa, muzikala, plesa ... V januarju pa začnem pripravljati gledališko komedijo, katere premiera bo marca v Unionski dvorani.
