Lado Bizovičar in Jure Zrnec sta za revijo Stop spregovorila o občutkih pred, med in po mega predstavi Notpadu lajv!? na velikem stadionu v Stožicah. Jima je žal, sta ponosna, bosta še kdaj ...?
Lado Bizovičar:
» A lahko enkrat nekaj na kratko poveva! »A bi dali to ven,« smo se pogovarjali pred predstavo. »Ne, pa ne moremo tega ven metat,« smo si odgovorili! Predstava bi morala trajati dve uri, pa se je malo potegnilo, a ne de? Kot da prvič delamo – šalabajzerji! Kot sem že rekel: Imeli smo jajca kot biki in možgane kot biki! Velikost pa je, kot veste, obratno sorazmerna. Sem pa kar malo ganjen: vse skupaj je bilo plod domačega dela – od nastopajočih do tehnične ekipe – na enem prostoru so se zbrali vsi ta hudi modeli! Imeli smo nabor ne samo najboljših gostov, ampak tudi tehnične ekipe… Sem res vesel! In vsakomur od njih sem hvaležen, da smo speljali! Da sploh ne govorim o tem, da smo skupaj zgubili nedolžnost! Vse smo skupaj počeli prvič – vstopnice, promet, pokrivanje trave in kar je še tega, česar človek, ki je na odru, sploh ne opazi... vse je bilo prvič. Kar me spomni... kljub temu, da sem prvega komaj čakal, ni bil najboljši... pardon, nisem hotel govorit o seksu...
In, ne, največje ujme v mnogih letih na načrtovani dan prireditve, nisem pozabil. Zaradi dežja nismo imeli niti generalke! Si predstavljaš, kako bi bilo poleti - neke lepe poletne noči, čez vikend. Nas vsaj zeblo ne bi! Vsem, ki ste prišli, skuham čaj!
Zdajle sem predvsem utrujen, in nikakor zadovoljen – ker pač nisem nikoli zadovoljen, ampak po bitki je lahko biti general. In smo vsi generali. Ej, naslednjič bo super!
Jure Zrnec:
»Stožice so bile en dober zaključek vsega skupaj – okej, bile se predolge in preveč mrzlo je bilo – če bi se lahko še enkrat lotili prireditve – ampak se je najbrž sploh ne bi – bi se je drugače. Imam mešane občutke. Skeče sem v glavnem pisal sam in sem trepetal, ali bodo vsi »panči«, štosi prišli ven tako, kot sem hotel. Skeč za Mojzesa sem imel na primer pripravljen že za oddajo – ampak bi bil v petih delih – tukaj pa sva »postreljala« vse naenkrat. Točko s Cezarjem sem naredil zaradi prostora – da smo premaknili dogajanje z odra – pa sem slišal samega sebe z zamikom in se počutil, kot da sem retardiran … tako je pač s prireditvami v živo!«
Več o začetku in zgodovini oddaje As ti tud not padu na POP TV - pa si lahko preberete v 39. številki revije Stop - v članku z naslovom Od čevapčičev do stadiona.