Kar zmrazi me, ko kak dan ugotovim, da o kaki stvari vem manj, kot sem doslej mislil. Kot že vse življenje zapriseženi gledalec dokumentarcev na vseh mogočih programih, sem oni dan ugotovil, da o našem osončju ne vem pravzaprav nič.
Prav - to, da Pluton ni planet, se zdaj učijo v šolah in to vem, ampak to, kaj so Ganimed, Kalisto, Europa, Io, Titan in Triton (če naštejem samo nekaj največjih), se mi je samo blago sanjalo. Kot se mi je samo blago sanjalo še o kupu drugih naravnih satelitov - lun po domače, ki jih poznamo na našem "pragu". Sto oseminpetdeset so jih doslej našteli. Čeprav sem o tem gledal že kup dokumentarcev. Saj ne, da bi mislil, da je poznavanje Osončja kaka posebna prednost (v današnjem kapitalizmu), a poznavanje raznovrstnih vsebin (tudi vesolja) daje tistim, ki jih to zanima, drugačen pogled. Morda je za koga dovolj vedenje, da česa ne ve, sam verjamem, da je včasih dovolj, da samo veš, kam moraš pogledati, če hočeš kaj vedeti. In predvsem, da pogledaš, ko te kaj zanima. Seveda je prvi pogoj, da te sploh kaj zanima. Zares cenim pa ljudi, ki jim to ni dovolj, ampak o stvareh zares kaj vedo in imajo o teh stvareh tudi svoje mnenje.
Odkar obstaja svetovni splet in je mogoče do praktično vsake informacije priti z nekaj kliki, sem spoznal, da je treba za širjenje obzorij kombinirati več medijev. Tiskanih in elektronskih. Gledanje oddaj je primerno za "ovohavanje" vsebine, internet je primeren za spoznavanje. Za študiranje pa moramo preiskati najmanj še kakšno knjižnico.
A bolj kot to, kje boste kaj našli, je pomembno to, da vas stvari zanimajo. Radovednost, dragi moji, je tista, ki žene človeštvo naprej. Omogoča spremembe in napredek. Če ne bi bili radovedni in ne bi poskusili v Mehiški zaliv odmetavati žogic za golf, morda ne bi nikoli zamašili nesrečne vrtine. J Hm, no, priznam, slab primer ... Dejstvo je, da je naokrog vse več ljudi, ki se borijo za golo preživetje in so radovedni predvsem, ali jim bo uspelo preživeti do prihodnjega meseca. Res je tudi, da so mnogi radovednost, o kateri pišem, zamenjali za voajerizem. To ni isto.
Ampak vse je bolje, kot to, kar je mogoče vedno pogosteje videti okrog nas. Apatija, ignoranca, nevednost ... pri nas dobivajo domovinsko pravico. Škoda, da to nekaterim celo ustreza. Takšne ljudi je namreč lažje prepričati o čemerkoli.
