Revija stop
One/oni

Anžej Dežan: Adijo, Slovenija!

Saša Mesarić
16. 9. 2009, 15.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Mladenič zapušča televizijske kamere, festivalske odre in se seli na študij v svoj predragi London.

Ko sem pred leti spoznala Anžeja Dežana, je imel fant za sabo že odlično uvrstitev v Bitki talentov, glasbeni poznavalci so se navduševali nad njegovim petjem, bil je voditelj oddaje Jasno in glasno ter radijski moderator. Imel je komaj osemnajst let! Na Emi 2006 sem se veselila njegove zmage in do lani, ko je na Slovenski popevki ne le mene, temveč tudi strokovno komisijo očaral s Šopkom maka, sva bila že dobra prijatelja. Pred nekaj dnevi je uresničil svojo veliko željo in se preselil v najljubše mesto, britansko prestolnico, kjer je bil sprejet na študij na prestižni šoli London College of Fashion.

 

 

Ime Anžej Dežan nam je tako znano, kot bi bil prisoten na domači medijski sceni že najmanj desetletje, a imaš jih dvaindvajset. Kako si kot najstnik doživljal življenje pod budnim očesom javnosti? Je (bila) tvoja mladost kdaj ovira?
Zgodi se, da pri sedemnajstih letih podpišeš pogodbo z glasbeno založbo, za to ti je pozneje malo žal, zaupaš menedžerjem, ki to niti približno niso, in prevečkrat nasedeš obljubljam novinarjev, da ti želijo samo dobro. V prvih letih so me večkrat prinesli naokoli, danes si upam trditi, da me boste težje.

 

Je to, da odhajaš iz Slovenije in se hkrati umikaš slovenskim fotografom in novinarjem, olajšanje? Pravzaprav s študijem modnega novinarstva stopaš na drugo stran.
Mislim, da je dobro za Slovenijo in zame, da si drug od drugega malce oddahnemo (smeh). Vesel sem, da bom zdaj na drugi strani, saj ugotavljam, da se tam za zdaj bolj najdem. Nikakor ne bežim pred nikomer, da me ne boste narobe razumeli: zdaj je pravi čas za tako pomembno odločitev, bojim se, da selitve v London že čez pet let ne bi več zmogel.

 

Rubrika Družabna z vsaj petimi prispevki s terena je verjetno najdražji del oddaje NLP. Čas predvajanja pa je zelo ponesrečen, saj nas ima večina nedeljsko kosilo. V času urednikovanja Bojana Krajnca je bila Družabna kronika na koncu TLP, zato najbolj gledana.
Strinjam se, termin rubrike je zgrešen. Družabne kronike na tujih televizijah uvrščajo na spored pozno popoldan ali zgodaj zvečer, saj se v prispevkih največkrat poroča ravno o druženjih v teh urah. Ves čas ustvarjanja Družabne v NLP sem se boril za boljši termin, a mi v nekaj več kot dveh letih v tej bitki ni uspelo zmagati. Če je že najdražji del oddaje, saj je treba plačati tri novinarke, redaktorja, snemalce in občasno še montažerje: zakaj ne bi od nje iztržili čim več? Zaslužila bi si uvrstitev na program bližje večernemu Dnevniku kot pa goveji juhi, gotovo.

 

Po odhodu Bojana je za kratek čas prevzela urednikovanje Natalija Gorščak, zdaj je urednik Aleksander Radić. Koliko sta od tega odvisna podoba oddaje in samo delo ekipe? Vendarle ima verjetno zadnjo besedo urednik razvedrilnega programa.
Zadnjo besedo imata urednik oddaje in urednik razvedrilnega programa. Taka hierarhija je nujna in ji ne nasprotujem, v pripravi oddaje se je treba prilagajati, tako je Družabna kdaj sprejela tudi goste in dogodke, ki jih sam ne bi nujno izbral. Moje sodelovanje z obema urednikoma oddaje NLP je bilo sicer več kot korektno in z ekipo smo se odlično razumeli. Ko danes razmišljam o začetkih pri NLP, je Natalija Gorščak sprejela pogumno odločitev, ko je kljubovala takratnemu splošnemu trendu "kluba sovražnikov Anžeja Dežana" in mi namenila pomembno mesto v oddaji. Hvaležen sem ji, pa tudi RTV, za vsako priložnost.

 

Spomladi se je govorilo, da Dežan ne bo več sodeloval v NLP, potem pa si se samo umaknil z nedeljske zofe v studiu in ostal redaktor. Kaj je bilo za tem?
Urednik oddaje se je odločil, da me z novim letom umakne iz studia. Te odločitve mi niso nikoli zares pojasnili, a nanjo tudi nisem želel vplivati. Ko urednik izgubi zaupanje vate v neki vlogi, je borba tako ali tako že izgubljena. Meni se je zdelo, da smo s Tjašo in Klemenom, prej pa z Dejanom, odlično sodelovali, a očitno je obveljala ljudska modrost z ulic, da za kaj tako provincialnega, kot je družabna kronika, res ne potrebuješ posebnega komentatorja v studiu. S tem se osebno nikakor ne bi mogel strinjati. Gre za resno rubriko, ki se mora tako tudi jemati.

 

Kaj misliš, kako bo odhod Klemena Slakonje vplival na prihodnost NLP?
Močno, vesel sem zanj in za oddajo, da se je zgodil ta premik. Predvsem bo vzpodbudil popolno prestrukturiranje. Kolikor vem, se Aleksander že pripravlja na januarsko osvežitev, prepričan sem, da bo zanimiva, predvsem pa – drugačna. Koncept, kakršen je zdaj, bo brez Klemena bolj otožen.

 

Intervju si lahko v celoti preberete v aktualni številki revije Stop (št.37, izid 16. septembra)

 

Revija Stop