Ronald Žlabur v predstavi igra brezposelnega Jerryja, ki mora nekako zbrati denar za preživnino sina, sicer ga ne bo smel več videti. In tako se domisli, da bi ustanovil skupino slačifantov. A da bi pritegnili obiskovalke, Jerry obljubi, da se bodo fantje slekli do golega.
In v predstavi se morajo zato igralci na koncu pač resnično sleči ...
Koliko časa že igrate v predstavi Do nazga ?
Ta muzikal igramo že štiri leta, v isti postavi.
Kako ste dobili vlogo?
Režiser Igor Mešin mi je leto dni pred premiero povedal, da bo režiral Do nazga in da v glavni vlogi vidi mene.
Torej niste imeli avdicije?
Ne, nismo imeli avdicije, izbrani smo bili predvsem glede na izgled – vsaka vloga zahteva drugačen tip moškega, en igralec mora biti torej debelejši, drugi suh in nižji …
Če ni bilo avdicije, se vam torej ni bilo treba sleči pred komisijo?
Ne (smeh)! Pravzaprav smo se dolgo pogovarjali, kako bomo naredili konec, ali se bomo res slekli do golega ali ne, čeprav po scenariju se pač moramo. Ampak nas šest glavnih igralcev je celotno ekipo do konca držalo v napetosti. Šele na prvi generalki smo se prvič do konca slekli in takrat so punce iz ansambla doživele katarzo (smeh), češ končno so se slekli! So že mislili, da se nikoli ne bomo (smeh).
Nimate težav s striptizom "do nazga"?
Ne, ampak saj v predstavi glede tega ne boste kaj dosti odnesli (smeh). Smo poskrbeli za to. In če sedite predaleč, sploh ne bo nič! Nekateri zato pridejo še enkrat na predstavo in vzamejo karte bliže odru, da bi morda kaj videli (smeh).
Sedaj bi vas šest igralcev verjetno lahko zares služilo z zasebnimi striptizi …
Ha ha, okoli tega smo se veliko šalili. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in kdaj boš kaj potreboval (smeh). Pa saj nimamo časa, komaj se zmenimo za teh nekaj predstav. Vsi imamo svoje delo, nekateri fantje so tudi pevci. Se pa res veliko šalimo na ta temo. Če ne bomo več imeli službe, se bomo začeli slačiti na dekliščinah (smeh).
Kako se na predstavo odziva publika?
Odlično, vedno so dvorane polne. Itak gre za komedijo, tako da ljudje vedo, kaj pričakovati in uživajo v predstavi, nekateri prihajajo celo večkrat.
Je med gledalci več žensk?
Seveda. Velikokrat prihajajo skupine prijateljic, nekoč sta prišli celo cela vaterpolska in odbojkarska ženska ekipa, prihajajo dekleta, ko imajo dekliščine … To je najbolj živa in najglasnejša publika, navijajo in vpijejo.
Ste dobili od njih tudi kakšna darilca?
Sem in tja kakšne spodnje hlačke in modrčke (smeh).
In kje je to perilo sedaj?
V gledališču smo jih obesili na zid v moški garderobi (smeh).
Ste zgodbo poznali že iz filma?
Ja, film sem videl že v devetdesetih. Bil mi je všeč, ampak nisem pa bil spet tako navdušen, dokler nisem slišal za muzikal. Ta mi je ljubši, saj je malo drugačen. Ampak, ja, bil sem tudi velik oboževalec filma.
Ampak delujete malce premladi, da bi imeli otroka, kot ga ima vaš lik v predstavi.
Nisem (smeh). Sedaj sem končno star 32 let, toliko kot Jerry iz predstave, torej sem štiri leta igral starejšega tipa (smeh).
Kako naporna je za vas ta predstava?
Kar precej, saj traja tri ure in pol in ves čas plešemo in pojemo. V predstavi je kar šest tenorskih vložkov, pesmi so precej visoke, veliko je džeza … Težko je več kot tri ure skupaj igrati, prepevati in plesati. Ampak smo se kar navadili.
Kaj pa na predstavo pravi vaše dekle?
Videla jo je kakih petkrat, šestkrat, ampak takrat še nisva bila skupaj. Sedaj pa sem ji obljubil, da lahko pride v prvo vrsto na stoto ponovitev, ki bo enkrat jeseni.
Video: Nagci v Ljubljani! - preberite in poglejte več o gostovanju muzikala Do nazga v križankah!
