Žiga je s filmom Trst je naš! razburil Italijane in prejel nominacijo za študentskega oskarja ter študentsko Prešernovo nagrado. Vmes je posnel serijo TV-dokumentarcev, po premieri na festivalu v Tribeci pa nas zdaj napada še s filmom o jugoslovanskem vesoljskem programu Houston, imamo problem. Njegova sestra hitro leze pod kožo ljubiteljem (tudi črne) komedije. Po preboju preko Akademije Panč je lani na Lentu postala mlada nada in pražila Perico Jerkovića, trenutno pa je študentka rusistike in filozofije na turneji tudi kot ogrevalka šova Andreja Težaka - Teškyja.
Filmi so pri vas družinski posel, Žiga dela v podjetju z očetom in stricem, Eva pa se še upira ...
Žiga: Oče Andrej in stric Boštjan sta podjetje zagnala pred 24 leti, ko sem bil star štiri leta, Eve pa sploh še ni bilo. Oče me je za fotografijo navdušil kot otroka in mi predal znanje o vizualni umetnosti, podobi in pripovedovanju zgodb. Na AGRFT sem študiral režijo, posnel film, bil nominiran za oskarja ... potem pa smo ugotovili, da bi lahko moj avtorsko-ustvarjalni pristop in njuno produkcijsko- organizacijsko znanje o snemanju promocijskih filmov združili. Eva pa, ne da se temu upira – išče svojo pot.
Eva: Mene bolj privlači teater. Ne v kakšnem velikem smislu, a bolj me opredeljuje gledališče kot film. Žiga je vedno fotografiral in bil za kamero, jaz pa sem raje stala pred objektivom in nastopala.
Več v novi številki Vklopa!