Kolikor je tokratni sogovornik kreativen in zabaven, zna biti tudi naporen. Sploh ko mu, čisto nehote, stopiš na žulj in dregneš, kjer ga očitno najbolj boli. Podpisani sem bil na neki točki zaradi sogovornikove očitne negativne nastrojenosti odločen, da ta intervju zabrišem stran in se posvetim drugim ustvarjalcem. Zelo mi je zameril besedo reciklaža – pa ni bila mišljena negativno. Normalno je, da avtor predeluje svoje največje hite in jih prilagaja novim situacijam. In nekaj kredibilnih sogovornikov, ki sem jih vprašal za mnenje, se strinja, da zna Đuro večkrat uspešno uporabiti svojo značilno šalo ali gag – da pa je na omembo tega občutljiv. Ker je sam vztrajal pri tem, da delava intervju dopisno, in preden sem videl Đurologijo, predvsem pa ker pogovor ni povprečen in je sogovornik le dal vanj precej sebe, smo se na koncu odločili ta intervju objaviti. Predstava, ki je deležna dobrih odzivov po vsem Balkanu, bo na ogled 8. oktobra v Cankarjevem domu.
Wikipedija pravi, da ste igralec, komik, režiser in glasbenik. V tem zaporedju?
Komik je odveč. Igralec zadostuje. Če si poklicni igralec, si lahko komik, tragik ali pa karkoli drugega, odvisno od vloge. Za zaporedje mi je vseeno, saj se pri meni to itak prepleta.
Kam v mozaiku Top lista, Avdicija, Teater Paradižnik, Naša mala klinika ... sodi Đurologija? Je to reciklaža preverjenih šal ali je slog drugačen? Recikliranje hitov vama je skupno z Bregovićem, ki je recimo vzel vaš komad, naredil iz njega Hajdemo u planine in ga predelal še za Iggyja Popa za Arizona dreams.
Našteli ste zelo ozek izsek iz »mozaika mojih del«. Đurologija, za razliko od vsega, kar ste našteli, sodi v gledališče. To je predstava, za katero sem napisal tekst in jo izvajam sam, tako da nima nobenih skupnih točk s TV-oddajami. Vaše pripombe o reciklaži sploh ne bom komentiral, ker je (če nič drugega) nevljudna. Slog je zagotovo prepoznaven in tudi če bi hotel, se temu ne morem izogniti. Je pa kompliment primerjava z Goranom Bregovićem.
Nekdo iz vašega kroga mi je prišepnil, da se na Lentu na Đurologijo občinstvo ni odzivalo tako kot na jugu. Ali ta skupni kulturni in jezikovni prostor razpada ali vašega humorja mladi ne razumejo enako, ker jim manjkajo jugo reference? Po drugi strani je NMK dokaz, da neke podobnosti obstajajo.
Nisem opazil, da bi se občinstvo na Lentu kaj manj zabavalo kot drugje. Predstava je v srbohrvaščini in mogoče ste slišali reakcije tistih, ki jim ta jezik ni toliko domač. Glede kulturnega prostora Balkana mislim, da po eni strani res razpada, ampak se bojim, da ga po drugi strani združuje ljubezen do cenene zabave, ki jo ponuja obupni turbofolk. Kako lahko pomislite, da mladim tukaj manjka jugo referenc, če vsi (čedalje bolj) poslušajo Ceco, Severino, Halida Bešlića ...? Uspeh Naše male klinike v celi regiji pa kaže, da dober humor ne pozna mej. In to ne le balkanskih. Za scenarije Klinike se je zanimalo precej evropskih TV-hiš.
Več pa v novi številki revije Vklop!
