Oba sta Igorja, izkušena novinarja in obraza TV Slovenija, obema je blizu nemščina in rada tečeta na dolge proge. A če je Jurič, obraz Globusa, v medije zašel bolj po naključju, jim Bergant, bivši športni novinar, danes pa voditelj Odmevov, ob očetu Evgenu (urednik športa na Delu) in stricu Borisu (novinar TVS) ni mogel uteči.

Kako pomembni kategoriji sta danes zdrav razum in kritična misel?

Jurič: Zelo, a oboje pogrešam. Na družbenih omrežij se širijo napihnjene, polresnične informacije, pogosto lansirane z namenom. Prednost je hitrost, a prevladuje nekritično objavljanje brez razmisleka in komentarji letijo kot čebele na med. Ljudje ne razmišljajo, kaj so prebrali in videli, če to drži ali je treba še kaj preveriti. Žal tudi vse več novinarjev ne preverja, ali je res vse tako, kot izgleda. Moti me, da kolegi nekaj počnejo le zato, ker to delajo drugi, se pa ne razpravlja, ali je to vredno početi in kako.

Bergant: Način komunikacije se je s hipnimi informacijami spremenil in naredil veliko škode, saj ljudje pričakujejo vse takoj. Fascinira me, kako še vedno nekaj verjamejo, tudi če to zapiše ali pokaže nekredibilen medij. Ljudje se vedno bolj informirajo na Facebooku, kjer ti logaritem ponuja le informacije ljudi iz ožjega kroga. Razumem, da so skeptični do tega, kar poročamo, in dobro, da so do neke mere, a so hkrati povsem nekritični do tega, kar dobijo na Facebooku, kjer je veliko načrtne manipulacije. Na RTV med elektronskimi mediji še vedno najbolj preverjamo informacije in te so, kjub temu da smo včasih prehitri, bolj kakovostne kot drugje. Je pa že rahlo tragikomično, da nam ljudje, ki so prilepljeni na nekredibilne vire, očitajo, da smo mi nekredibilni, da zavajamo, skrivamo. Kar pa ne pomeni, da ne bi morali biti boljši. Poleg tega bi morali ljudi izobraževati, kako lahko informacijo pravilno razumejo in jo uporabijo. Ljudi je treba danes, ko ni več žetonov in gotovine, spet učiti tudi, kako se pelješ z avtobusom. Svet se spreminja in ljudem moramo pomagati znati te stvari uporabljati.

Ali na TVS obstajajo kriteriji koga, koliko in kdaj se vabi v oddaje?

Jurič: Glavni problem je majhnost prostora. Pogosto imamo le dva, tri strokovnjake za ozko področje in še ti nimajo vedno časa. Pravil za vabljenje ni, to je zdrava presoja novinarja, voditelja in urednika. Ne maram, da se zaradi gledanosti vabi ljudi, ki so glasni, žaljivi, vehementni. Nacionalka mora biti svetilnik dobrega novinarstva. Skrbeti moramo za to, da teme gledalcu predstavimo čim bolj relevantno, objektivno, osvetljeno. Mogoče je to komu dolgočasno, a mi nismo rumen medij. Seveda moramo delati privlačen program, ne pa rumen. Tema mora biti v osnovi obravnavana resno.

Bergant: Imamo etični kodeks, merila, ki naj bi se jih držali. Ni črne liste gostov, a novinarji in uredniki smo plačani, da delamo korektno in se odločamo. Napake se zgodijo, a že z izbiro gostov pokažeš strokovnost. Z Markom Crnkovičem se redko strinjam, a na temo Tarče o splavu podpišem, kar je napisal. To sem povedal tudi na sestanku programske: ljudje iz resničnostnih šovov niso primerni razpravljavci v oddajah, ki resne teme obdelujejo odgovorno. Razlag, kako je do tega prišlo, ne razumem.

Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Vklop!