Noč čarovnic je praznik, ki ga predvsem v angleško govorečem svetu obeležujejo v noči na 1. november. Takrat se otroci po običaju našemijo v različne kostume – najpogosteje v čarovnice, duhove ali pošasti – in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Eden najbolj prepoznavnih običajev tega praznika je izrezovanje buč, v katere se nato postavi sveča. Prav s tem se bodo letos poigrali tudi nekateri naši znani obrazi.
Voditeljica Ajda Mlakar
Noč čarovnic zame ni toliko praznik mask, buč in »tematskih« zabav, temveč predvsem prijeten večer z nekoliko skrivnostnim in sproščujočim ozračjem. Prižgem si kakšno dišečo svečo in zavrtim dober psihološki triler. Pravzaprav me bolj kot strašenje zanima čarobnost. Najbolj blizu pa so mi čarovnice – ne tiste iz pravljic z metlo, ampak sodobne, samosvoje ženske, ki črpajo moč iz intuicije in narave. V njih je nekaj tiste starodavne modrosti in ženstvenosti, ki je ne moreš zares razložiti, jo pa začutiš.
Pevka Sandra Klemm - Sendi
Ne praznujem tega praznika. Že tako sem vsakodnevno malo čarovnica. Drugače pa se mi zdi, da je to le dobra komercialna poteza. Bolj zaupam starodavnim obredom in luni.
Glasbenik Robert Dragar
Ta praznik smo nekako povzeli po vzoru tujine. Jaz nimam posebne afinitete do njega, seveda pa bo hčerka s prijateljicami in prijatelji zagotovo uporabila kakšen lik, da bo zabavno. Pustim se presenetiti. Je pa fino, ker se na ta dan dogajajo razne zabave, hkrati je to priložnost za našo skupino Victory, da zabavamo vse čarovnice, vampirje in duhce.
Ustvarjalka unikatnih usnjenih izdelkov Eva Breznikar
Noč čarovnic praznujem s pozornostjo za svoje najzvestejše odjemalke, saj imam v logotipu EvilEve navihano čarovnico s pričesko in visokimi petkami. Po navadi takrat odprem sezono kuhanega vina, ki traja do 31. decembra. Vsako priložnost v letu poskušam izkoristiti za majhno praznovanje, bolj simbolično, z majhnimi stvarmi in pozornostmi zase, da si polepšam dneve. Na primer naberem si šopek v domačem vrtu ali kaj takega. Velika komercializacija vseh možnih praznikov v zadnjem desetletju mi ni preveč všeč, zato se nekih standardnih praznovanj v smislu maskiranja in odhoda na veliko zabavo ne udeležujem. Praznujem pa! Vse živo, celo konec brkov konec novembra, haha.
Voditelj Rudi Sieger
Zdaj, ko sem starejši, noč čarovnic redko obeležujem. Kot otrok pa sem se z veseljem preoblekel v pujska ali čarovnika in šel s prijatelji od hiše do hiše. Sladkarije so bile takrat resna valuta. Najbolj me še danes fascinirajo duhovi. Ne zaradi strašljivosti, ampak ker me nasmeje, da se nekateri še vedno oblačijo v rjuhe in z njimi letijo od fešte do fešte.
Pevka Alenka Husić
Priznam, da smo precej padli pod ameriški vpliv Halloweena in včasih kar malo pozabimo, da je 31. oktober dan reformacije, ki je za nas Slovence in nasploh za slovenski jezik zelo pomemben dan. Ampak ko imaš enkrat otroke, ki obožujejo to, da se lahko našemijo, pač malo popustiš. S hčerkama v času počitnic rade okrasimo stanovanje v jesensko-prazničnem duhu, izrežemo buče in občudujemo smešne kreacije. Po navadi se hčerki našemita. Letos bom po vsej verjetnosti tudi jaz oblekla obleko čarovnice, mlajša hči bo vampirka, starejša pa se še odloča med nekaj kostumi. Halloween me najprej asociira na buče, čarovnice, duhce in sladice oziroma napitke z vonjem po cimetu.
Glasbenik Gianni Rijavec
Nisem ravno privrženec tega praznika, ki smo ga uvozili. Spomnim pa se, da smo kot otroci izrezali buče in vanje dali prižgane svečke. To bova tudi letos najverjetneje naredila s Patricijo. Tistim, ki praznujejo, pa želim, naj se zabavajo in našemijo, da jim bo lepo.
Pevka Anja Strajnar
Noč čarovnic v sodobni različici dojemam kot izrazito komercialno obarvan dan in se ne morem poistovetiti z njim, zato ga tudi ne obeležujem. Mi je pa kot fenomen zanimivo razmišljati o čarovnicah kot o ženskah, ki so bile tako ali drugače pomembne v naši preteklosti. Govorim o tistih s posebnimi močmi, ki so jih nekoč sicer popreproščeno poimenovali »zdravilke«, »vračarke« ali »zeliščarke«, v resnici pa so jih razumeli bolj kot simbol drugačnosti in ženske moči, ki je družba ni razumela. Čarovnico razumem kot arhetip ženske, ki se ne ukloni, je samostojna, intuitivna, povezana s svojim notranjim svetom. Je tam, kjer se ustvarja prostor za notranjo modrost in svobodo izraza. Če bi jo morala povezati s katerokoli od svojih skladb, bi rekla, da čutim to energijo v skladbi Notranji kres, saj v njej pojem prav o globokem stiku s samo seboj in bogatim notranjim svetom, ki pa je zunanjim očem skoraj neviden.
Harmonikar Miha Debevec
Po pravici povedano nisem najbolj navdušen nad prazniki, ki jih uvažamo iz Amerike, zato tega praznika nisem nikoli praznoval. Zdi pa se mi prisrčno za otroke, ki uživajo z bučami, čarovnicami … Spomladi pa raje praznujemo gregorjevo, avtohtoni slovenski praznik zaljubljencev in pomladi, kot pa valentinovo, ki smo ga prav tako prevzeli od drugih. Zdi se mi, da moramo krepiti svojo identiteto, kar je zelo pomembno.
Pevka Andreja Čamernik Rampre
Iskreno, noč čarovnic ni eden od praznikov, ki bi ga jaz posebej obeleževala; sem bolj opazovalka dogajanja. Edino kakšna lepa buča najde mesto na mojem oknu ali kakšen okrasek v obliki buče. Zanimiva mi je zgodba, zakaj sploh na ta dan izrezujemo buče – gre za legendo o Jack-o'-lanternu. Ta običaj izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopuštvu. Ena od zgodb pravi, da je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel, tako da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da deset let ne bo izterjal njegove duše, ga je kovač izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral – zaprosil ga je, naj mu da jabolko z drevesa, in v trenutku, ko se je vrag spremenil v drevo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v raj, a na vratih pekla ga je pričakal vrag in ga poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žareče oglje. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi. In tako še danes za noč čarovnic izdolbemo buče in vanje postavimo svečke, da bi pregnali zle duhove. Upam, da bomo pri preganjanju le teh uspešni, saj se po našem ljubem planetu sprehaja veliko »zlih duhov«.
