22.05 TV3

Karavla

KOMEDIJA se brez nostalgije in sovraštva loteva ne tako oddaljene jugoslovanske preteklosti.
V majhni karavli na jugoslovansko-albanski meji se dolgočasi nov rod vojakov, katerih glavna zaposlitev je čakanje na iztek obveznega služenja vojaškega roka. Piše se poletje leta 1987, in zdolgočaseni vojaki niti slutijo ne, da bodo kmalu spet oblekli uniforme in krenili v vojno. Ustaljen vojaški vsakdanjik poruši splet nenavadnih okoliščin. Frustrirani in vselej pijani poročnik Safet Pašić (Emir Hadžihafizbegović) začuti nenavadno bolečino pod trebušno prepono. Na pomoč pokliče edinega zdravnika med vojaki, ki v popolni diskretnosti ugotovi, da se je poročnik okužil s spolno boleznijo. Pašić noče, da bi njegova žena karkoli posumila in začne iskati razlog, da mu ne bi bilo treba zapustiti vojašnice. Nazadnje se odloči, da bo razglasil izredne razmere, češ da albanska vojska pripravlja napad na Jugoslavijo.
(Karavla - Hrvaška, 2006)
Igrajo: Toni Gojanović, Emir Hadžihafizbegović, Verica Nedeska - Trajkova, Bogdan Diklić, Igor Benčina, Sergej Trifunović; režija: Rajko Grlić

13.55 Pop TV

Prišlek na otoku

ROMANTIČNA DRAMA Osamljeni svetilničar se slepo zaljubi v ženo svojega edinega prijatelja.

Camille prispe na svoj rodni otok ob francoski obali, da bi prodala hišo svojih staršev. V hiši najde dnevnik svetilničarja Antoina in ga začne brati. Zgodba nas popelje v leto 1963, ko je Antoine prišel na otok, da bi opravljal službo svetilničarja. Domačini ga precej hladno sprejmejo, saj so prepričani, da bi služba morala pripasti enemu izmed njih. Antoinu se kljub temu uspe spoprijateljiti s svojim sodelavcem Yvonom in njegovo ženo Mabe. Toda ob druženju z njima Antoina prevzamejo ljubezenska čustva do simpatične Mabe.
(Lequipier - Francija, 2004)
Igrajo: Sandrine Bonnaire, Gregori Derangere, Philippe Torreton, Emilie Dequenne, Anne Consigny, Martine Sarcey; režija: Philippe Lioret

18.00 TV Slovenija 1

Naši vrtovi

DOKUMENTARNA SERIJA Maksimilijan Sterle

Med vrtovi v okolici Ljubljane je že kar nekaj časa znan vrt Pri Zahostniku. Leži ob cesti, ki vodi od Brezovice proti Podpeči. Njegov avtor in lastnik je prof. Maksimiljan Sterle, ki se mu predaja z vso ljubeznijo in znanjem.  Sprva se je na vrtu znašla največja zbirka perunik, tem so se pridružile maslenice, jesenske astre, hoste in druge trajnice. S časom se je prof. Sterle usmeril v ustvarjanje izvirnih kombinacij trajnic in okrasnih trav. Na vrtu je več različnih biotopov, od sonaravnega bajerja do senčnega gozdnega rastišča. Vrt Pri Zahostniku je lep v vseh letnih časih.

21.00 TV Slovenija 1

Kras

DOKUMENTARNI FILM Življenje med nebom in peklom

Kras je bil dolgo negostoljuben kos zemlje med Dunajem in Trstom. Njegovo podzemlje,  ogromna podzemna katedrala, ki se jo je polastila  divja reka,  je bilo vzorec za Dantejevo podobo pekla.  Film raziskuje skrivnostne čare skalnatih pečin vzdolž Tržaškega zaliva, pravi dom belih konj v  Lipici in portretira  prebivalce s področja Krasa, ki so preprosti ljudje, globoko pod vplivom spreminjanja evropske zgodovine in trdega življenja.  Film kaže naravo in ljudi – solinarje in vinogradnike, zvite ribiče, nabiralce tartufov, pesnike in močne ženske v sredozemskem srcu Evrope.  
Dokumentarec o Krasu je prejel nagrado CINE 2009 Golden Eagle Award.

22.45 Pop TV

Terminator: Kronike Sarah Connor

SERIJA Zemljani, dobrodošli, 13. del druge sezone

Sarah, ki je še vedno obsedena s tremi pikami, se odpravi na shod ljubiteljev NLP-jev, kjer končno izsledi blogerja, ki ve, kaj pomeni simbol s tremi pikami. Tako izve nekaj povsem nepričakovanega. Riley se medtem zbliža z Johnom, a se mora obenem soočiti s Cameron in njenim odnosom do Johna. Ellison se začne ukvarjati s Catherininim prototipom.  

23.00 TV Slovenija 1

Leto 1917

DOKUMENTARNA SERIJA Ljudska revolucija, 1. del

Ruska revolucija leta 1917 je bila izjemen in spontan izbruh frustracij, krize in energije ljudskih množic. Močno je vplivala na politiko, umetnost, glasbo, arhitekturo, vojsko, znanost, tajne službe … Za več desetletij je hladna vojna zameglila to, kar se je v resnici zgodilo septembra 1917. Dokumente so poskrili ali uničili, arhivsko gradivo so sežgali ali spravili v posebne bunkerje, ljudje pa si niso upali spregovoriti o dogodkih. V Rusiji so revolucijo zavili v mitologijo, ki je pozneje vpliva na dogodke na Kitajskem in na Kubi.
Vendar dokazi obstajajo. Revolucija 1917 je presenetila tako privržence carja kot tudi boljševike, ki so bili tedaj večinoma v tujini. Ljudje so hrepeneli po spremembi. Sovražili so avtoritarno oblast, ki jih je pahnila v revščino. Leta 1910 je car Nikolaj II, ki sicer ni bil niti slabši niti boljši od svojih predhodnikov, bil je kvečjemu šibkejši, vladal 160 milijonom podložnikov, od teh 130 milijonom nepismenih kmetov, ki so živeli v nepopisni bedi. V edino uteho so jim bili resignacija, vera, vodka in spontani upori, ki so jih večinoma krvavo zadušili. Meščanstvo, ki je vzniknilo v 20. stoletju, ni imelo dostopa do oblasti, zato so izumili lastne oblike organizacije. Ruski revolucionarji niso izšli iz delavskega ali kmečkega razreda, izšli so iz meščanskega razreda in izobražene inteligence. V tedanji avtoritarni Rusiji je moralo nujno priti do nasilnega prevrata, drugih možnosti pač ni bilo.