V tokratni oddaji Omizje je Meta Česnik z gosti razpravljala o zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ter željah, da bi bil ta pripravljen bolj strokovno in da bi bil obračun tarif bolj življenjski, kot je uvodoma povedala.

V goste je povabila Bojana Cvetrežnika iz zasedbe Terrafolk (zakon vidi kot omejitev, zaradi katere ne more svobodno prodajati dela po tržni ceni), producenta Janeza Križaja (ki se je osredotočil na zvočno onesnaženje ter upad zanimanja za zborovsko petje), vodjo Mladinskega in kulturnega centra Koper Marka Breclja (za onesnaženost je okrivil medije in poudaril problem pavšalnega obračunavanja tarif), raziskovalko Majo Breznik (povzela je, da ogromno študij kaže na ekonomski pomen kreativnih industrij), Jožefa Školča, ki je sodeloval pri nastanku zakona leta 1995 (trdi, da je takrat veljal za sodobnega), predsednika odbora za zaščito avtorskih pravic pri Sazasu Patrika Grebla (ki se je zavzemal za boljšo javno podobo Sazasa) ter Boštjana Menarta, lastnika založbe Menart in predsednika organizacije IPF.
Ste se utrudili ob branju dolgega seznama – če ste sploh prišli do drugega odstavka? Tudi mi smo se, ko smo se lotili ogleda; po dvajsetih minutah bi skoraj odnehali. Namesto da bi voditeljica uvodoma pojasnila, kaj so največje težave pri izvajanju zakona v praksi in s tem zagotovila pozornost gledalca, je zgolj predstavila goste in jim pustila, da so tretjino oddaje nesmotrno porabili za to, da so pojasnili svoja stališča, ki v vseh primerih sploh niso bila vezana na zakon. Da ne bo pomote: ne opredeljujemo se do (ne)pravičnosti obračunavanja tarif, pogoltnosti Sazasa in drugih kolektivnih organizacij. Ocenjujemo zgolj kakovost debate v oddaji – pravzaprav bolje rečeno odsotnost debate, saj je voditeljica ni znala ne spodbujati ne usmerjati. Tako je bila to samo še ena v nizu oddaj, polnih floskul, ki se le tu in tam dotaknejo praktičnih problemov in se sprevržejo v vsesplošno tarnanje.

MINUS:  Nedejavnost voditeljice
MINUS:  Neučinkovitost večine gostov

Ocenjuje: Dunja Turk