Že napoved je bila obupna. Slovenska popevka, ta prestižna pop prireditev, ki naj bi obudila zlate čase zimzelenih melodij izpred štiridesetih let, je v letošnji izdaji nastala pod streho Televizije Slovenija. Dobesedno.

Kje so tisti časi, ko je bila Slovenska popevka eden od stebrov obuditve kakovostne ponudbe potencialnih zimzelenčkov? Nič, ni jih. Morda se povrnejo ob petdeseti obletnici. Kje so tisti časi, ko je razvedrilni program vodila Miša Molk, prenoviteljica že pozabljene zgodbe, ki se je nekajkrat v njenem mandatu pripetila v solidnih, če že ne lepih izdajah? Nič, ni jih. Zdaj varuje interese gledalcev in poslušalcev. Kje so tisti časi, ko si je Televizija Slovenija vzela čas in denar za izvedbo vsaj korektno izpeljane prireditve? Nič, ni jih. TVS nima denarja.

Vse našteto še ne pomeni, da je bilo potrebno Slovensko popevko stlačiti v dva studia nacionalke. V Studio 1, kjer je potekal tekmovalni in hkrati revijalni program in sta na odru za svoje govorne veščine vsaj toliko časa kot izvajalci pokurila Bernarda Žarn in Mario Galunič. In v Studio 2, kjer se je dogajal neobvezni del spektakla na Kolodvorski in se je ob spremljavi hišnega benda razkazovalo domala vse: od Saše Einsiedler do Danijele. In migotalo, da ne pozabim. MePZ Svoboda Šoštanj, res krasna nagrada za še krasnejši umotvor genija iz Spet doma. 

In občinstvo, razen nastopajočih, družinskih članov in operativcev? Nič, naj ostanejo doma pred telefoni in glasujejo po 42 centov za klic. Pomembno je, da v "dvorani" sedijo člani strokovne žirije in podeljevalci. Zaposleni v javnem zavodu skratka. Lastna produkcija pač.

Slovensko popevko si bomo ob zmagovalni pesmi, ki jo je zapela Anika Horvat, zapomnili še po nečem. Po obupno stlačeni scenografiji in vizualnem ozadju, ki ga je krasila množina črvičavih tulcev. Nekakšna tridimenzionalna prepišna pihala. Urok ali napoved?

MINUS: Produkcija
MINUS: Kdo je tekmoval in kdo samo nastopal?