"Zame novinarstvo ni zgolj kurirsko delo, prenašanje informacij. Če dolgo časa spremljaš neko področje, si ustvariš svoje mnenje in veš, kdo naklada in kdo je iskren. Če je politik enkrat govoril nekaj, sedaj pa trdi drugo, se mi zdi pomembno, da ga s tem soočiš, vprašaš, kako to. To je novinarsko delo. Če zaradi tega kdo misli, da sem agresiven, se moti. Nisem agresiven, ampak kritičen – če ne bo novinar kritičen, kdo bo? Politik sam do svojega dela že ne," je prepričan.

ODRAŠČAL V AVSTRIJI
Matej se je rodil v Kranju, ko mu je bilo pet let, se je njegova družina preselila v Avstrijo. Odraščal je v Salzburgu, tam je tudi končal študij zgodovine in novinarstva. Preučeval je islamski fundamentalizem, zanima ga tudi odnos med muslimanskimi priseljenci in domačini. Na to temo je začel objavljati prispevke v slovenskih revijah, nato pa se je leta 2006 vrnil v Slovenijo (sedaj prebiva v Tržiču) in začel delati na TV Slovenija. "Na televizijo sem šel s konkretnim ciljem: dolgoročno me zanima predvsem snemanje dokumentarnih filmov, zlasti na temo polpretekle zgodovine," pravi 33-letnik. Tako je začel delati v notranjepolitični redakciji, prvo večjo priložnost je dobil v oddaji Vroči stol Vladimirja Voduška. "Vroči stol se mi je zdel dobra priložnost, ker rad kreativno delam. Tam sem se lahko bolj pripravil, imel sem več časa za raziskovanje ozadja. Pri Dnevniku, na primer, pa se nekaj zgodi in moraš takoj v akcijo, zvečer mora biti prispevek narejen, da te ne prehitijo drugi mediji."

PROTI DOKUMENTARCEM
Tempo pri dnevnoinformativnih oddajah je kar hud, prizna, velikokrat je po cele dneve v službi in hodi domov le spat. "Ampak s tem nabereš kilometrino. Trenutno še vedno nabiram izkušnje in mi tu ustreza, potem pa bom šel k dokumentarcem. Rad imam kreativno delo, kjer sam uresničujem svoje ideje. Tako in tako ne bi mogel delati celo desetletje na istem delovnem mestu, potrebujem spremembe." Kljub temu ne premišljuje, da bi sprejel kakšno ponudbo za delo na drugih televizijah. "Nacionalka mi lahko nudi veliko več, sploh glede na moje zadane cilje," je prepričan. Doda še, da je poklicno najbolj zadovoljen, če zgodba stoji. "To vidiš po odzivih ljudi. Če zgodba stoji, psi lajajo, karavana gre naprej," pravi smeje.

ČAS ZA SPROSTITEV
Tudi če ni v službi, mora seveda redno spremljati aktualno dogajanje, prizna tudi, da prebere stvari, ki jih pišejo o njem. "Novinarsko delo zahteva, da se kdaj tudi izpostaviš, če si prepričan, da imaš prav, s tem pa sprožiš protinapad. Preberem stvari o sebi, tudi napade in kritike, a se s tem ne obremenjujem. Tudi sicer nisem pretirano občutljiv, zato sem se tudi odločil za novinarski poklic." V prostem času gre najraje v naravo. "Tako se sprostim in malo zamenjam kulise. Obožujem gore, tudi letošnji dopust sem preživel na pohodih po planinah. Rad imam tudi kolesarjenje in tek – to ti da energijo, potem ko si ves teden priklenjen za pisarniško mizo." Sprošča ga menda tudi raziskovanje teme za doktorat, ki ga načrtuje, a pravi, da je trenutno tako zaposlen, da je študij začasno zamrznjen. Sicer pa bo pisal o islamu v Evropi, kako se lahko ujemata zahodna in islamska kultura. "To je zelo zanimivo in aktualno, sploh v luči približevanja Turčije Evropski uniji," pojasni. Teme, kot je ta, so seveda odlično izhodišče tudi za katerega od njegovih bodočih dokumentarnih filmov …