Koliko jih bo našlo sorodno dušo? Kdo se bo pognal v bitko s časom in usodo? Lahko vam razkrijemo, da vsi ne bodo dobili dovolj pisem. Kdo jih bo in katere snubke in snubci jih čakajo, si boste lahko pogledali na Pop TV, prvič že 1. septembra ob 20. uri. Še pred tem nam je voditeljica šova Tanja Postružnik Koren odprla vrata v svoj svet življenja.
Znani ste po tem, da širite nasmeh ... Kdaj ste se nazadnje resnično nasmejali?
Malo prej in še malo pred tem, v bistvu se precej smejemo pri nas doma. Sinova sta neverjetno duhovita in navihana. V tandemu sta izvrstna kombinacija, sta najstnika, ampak v najboljšem možnem smislu, saj mi s humorjem ves čas nastavljata ogledalo. Jočem od smeha, ko igrata, da sta jaz.
Tudi vaša energija je nalezljiva. Od kod jemljete pozitivno moč ter kako se vedno znova in znova regenerirate?
O, hvala lepa! V nekih drugih časih se je reklo: »Nema odmora dok traje obnova.« Torej – življenje samo daje ritem, in ker vedno znova življenju pravim »ja«, je videti, da mi energije ne zmanjka. Dober spanec je zlata vreden in potem lahko v en dan spraviš precej.
Kadar imate prost dan, kaj naredite najprej? Si pripravite kavico in se v miru prebudite ali kaj po Tanjino?
Proste trenutke najraje preživim v naravi. In na poletna jutra sem lahko že zelo zgodnja. Morda v skalah, ožarjenih od jutranjega sonca, morda v gozdu ali na vrtu. Največ lepih reči se mi zgodi prav v zgodnjih jutrih, ko večina še spi, jaz pa sem priča nastajanju novega dne.
Kam najraje pobegnete, ko vas zamika odkrivanje sveta? Je to morje, so to gore ali se preprosto radi porazgubite med mestnimi ulicami?
Vse od naštetega je lepo. Le možnosti morajo biti za to.
Prebral sem, da ste čebelarka. Nam lahko razkrijete kaj več?!
Čebele so neverjetne! Vse je popolno, vse organizirano, vse jasno. Trenutno nas razveseljujejo štiri čebelje družine. Lepo jih je opazovati, skrbeti zanje, si privoščiti svoj med. Težko pa je, če vreme nagaja in bolezni, težko, če ne gre, kot bi moralo. Čebelarjenje je, pravijo, poezija kmetijstva.
Vsaka družina je nekaj unikatnega. Kaj je pri vas tisto, česar ne bi zamenjali za nič na svetu?
Da smo povezani, da si zaupamo, da smo drug drugemu v pomoč in veselje. Moji fantje so moji neustrašni vitezi, jaz pa sem njihova Pika Nogavička.
Preden se dotakneva Ljubezni po domače ... Pravijo, da gre ljubezen tudi skozi želodec. Kaj najraje skuhate doma, da razveselite svojo družino?
Kuham res rada, a ne samo jaz, dečki so tudi zelo zelo spretni, zato jim zadnje čase prepuščam kuhinjo. So pa hvaležni jedci, zato jih razveselijo tako zelenjavna ali gobova juha kot tudi zapletenejše jedi in sladice. No, ker sem po koreninah s Pohorja, je moj podpis v kuhinji pohorska omleta.
Glede na to, da tudi vrtnarite – česa ne manjka na vašem vrtu?
Prav ničesar ne manjka, resnično, saj nas vrt razveseljuje večji del leta. Obožujemo vse vrste solat, zelje, fižol, krompir, korenje, paradižnik, buče in bučke, ohrovt, kumare, rdečo peso in še in še bi lahko naštevala. Z upoštevanjem biodinamike ali samo setvenega koledarja so rezultati tudi na majhnih površinah navdušujoči.
Če bi morali šov Ljubezen po domače opisati po vaše, kako bi nam ga predstavili?
Ljubezen po domače je varno televizijsko zavetje za vse, ki si želijo najti ljubezen, prijateljstvo, naklonjenost ali uvid v sebe.
V šovu se prepletajo predvsem čustva, zacvetijo nove ljubezni. Kako se vse te čustvene zgodbe dotaknejo vas, ko imate stik z vsemi tekmovalci in poznate skoraj vse zgodbe, tako prijetne kot manj prijetne?
Zelo se me dotaknejo. Brez empatije tu ne gre. Ves čas se učimo drug od drugega, se jočemo in smejemo, v času snemanja postanemo velika družina. In tako kot oddaja spreminja življenja na bolje, z vsakim človekom, ki ga spoznam, rastem v boljšo sebe.
Prav tako v šovu ne manjka dobre volje in smeha. Ob tem ne morem mimo »fačuzija«, ki nas nasmeji še danes, kajne?
Ja, Vesnica moja! Simpatični smo lahko vsi v svoji nerodnosti in to je lepo. Oddaja ne išče popolnosti, ampak pristnost.
Kaj vam osebno pomeni »ljubezen po domače«, če odmislimo kamere, scenarij, televizijo, šov?
Ljubezen po domače na Popu me je prav gotovo zaznamovala. Vse moje prejšnje TV-oddaje, vsi moji prejšnji medijski projekti se ne dajo primerjati s tem žanrom. Preprosto, naredili smo oddajo, ki je zares gledana, o kateri se govori, piše, komentira. In čeprav ljudje pravijo, da tega pa res ne gledajo, o dogajanju v njej vsi vedo vse. (smeh)
Televizija se zadnja leta spreminja s svetlobno hitrostjo. Kaj danes najbolj pogrešate na televiziji, če govoriva o ustvarjanju programa?!
Da bi bil naš medijski trg večji, to bi bilo vrhunsko. To bi za sabo potegnilo večje možnosti bolj kontinuiranega ustvarjanja.
Kaj pa Tanja in družbena omrežja, kjer se mi zdi, da niste najbolj aktivni?
Dobro se vam zdi. Mogoče se bo tudi to kdaj spremenilo.
Za konec ... Če bi ljubezen imela okus – bi bila po vaše bolj sladica, glavna jed ali kaj tretjega?
Ljubezen je glavna, osnovna sestavina prav vsega, kar smo, kar delamo, kar čutimo. Ljubezen ima okus po čisti izvirski vodi. Nič posebnega torej. A brez nje ni življenja.
