Jamnik skozi svoje odraščanje, z mladinsko skupino v župniji, letu služenja JLA in poznejšem študiju teologije ter filozofije opiše, kako sta se dvom in razmislek stapljala z zaupanjem. Govori o knjigah in mislecih, ki so ga oblikovali (Alojz Rebula, Pascal, Claudel, Descartes, Sveto pismo), o motivih, ki jih odpre pripoved o Abrahamu in Izaku, ter o razliki med religioznimi pogledi na sveta – od politeizma do osebnega Boga, “Boga Abrahama, Izaka in Jakoba”. Ob tem oriše svobodo kot zavestno sprejeto omejitev, zvestobo odločitvi ter pomen imena in odnosa v krščanstvu, kjer je Bog oseba, ne abstraktna ideja.
Poklicanost in svoboda: Zakaj zavestna omejitev osvobaja?
Ta zapis izhaja iz epizode Poklicanost, vera in osebni Bog (dr. Anton Jamnik) – AIDEA Podkast 199. Jamnik ne govori o poklicanosti kot o nenadnem “klicu z neba”, temveč kot o procesu, ki se nalaga skozi leta: živahna mladinska skupina, delo z vrstniki, pogovori, prvi dvomi in prva notranja veselja, ki ostanejo tudi, ko navdušenje mine. Pomemben del te poti je bilo leto služenja v JLA: straža in nočne ure, ko v tišini bere in premleva, kaj od tega je njegova pot in kaj zgolj glas okolice. Tam se pokaže, kaj razume pod svobodo: ne neskončno izbiro, ampak odločitev, ki zavestno zapre druga vrata. Spinozov “vsaka določitev je tudi negacija” v njegovem jeziku pomeni: ko nekaj izbereš, se veliko odpoveš—v zameno dobiš zbranost, notranji red in prostor, da se v izbranem res poglobiš. Poklicanost ni eskapizem, ampak pripravljenost nositi posledice odločitve. V pogovoru poudari, da se poklic potrjuje v praksi: v ritmu molitve in dela, v skupnosti, pri študiju, v vztrajnosti. In da svoboda, ki pride iz zvestobe, ni tesnoba, temveč mir, ker veš, komu in čemu si rekel “da”.
Ta logika ima v vsakdanjiku zelo oprijemljive oblike. Pri študiju to pomeni, da si ne nalagaš desetih identitet hkrati, ampak zavestno izbereš eno točko, v kateri želiš postati dober—tudi, če je to dolgočasna praksa in ponavljanje temeljev. V skupnosti pomeni, da raje gradiš zanesljive odnose kot loviš stalne dražljaje; da se učiš slišati, ne le govoriti. V duhovni praksi pa, da vztrajaš tudi v sušnih obdobjih, ko ni posebnih občutij in ko ti nič ne “uspeva”. Svoboda, ki jo Jamnik opisuje, ni adrenalin odločitev, ampak mirna zrelost, ki se rodi po seriji majhnih, a vztrajnih “da”. Zato je poklicanost vedno dvojna: notranji glas in konkretna disciplina. Eno brez drugega ne drži.
Ker je svoboda v tej optiki vezana na odgovornost, je tudi merljiva: pokaže se v tem, kako zdržiš neodobravajoče poglede, kako preveriš motive in kako preneseš monotone dneve brez zunanjih potrditev. Poklicanost te ne izolira, temveč te postavi v mrežo ljudi—v skupino, ki te drži, in v ljudi, ki jim ti služiš. Ko zmoreš to dinamiko, postane omejitev, ki si jo sprejel, orodje za rast, ne zapor. In ravno tam se svoboda prevede v življenjsko modrost: manj hrupa, več miru; manj razmetavanja, več globine.
Podkast Aidea z gostom Antonom Jamnikom si lahko ogledate na Aktual TV v sredo ob 20.30, ponovitev pa v soboto ob 21.00.
