Rekordni obisk ob obletnici
Tradicija je tradicija in festival Pivo in cvetje je ima v izobilju, saj je eden najstarejših in največjih festivalov v Sloveniji. Je pa prav letošnja izvedba verjetno za v festivalske anale – 60. izvedba največjega slovenskega glasbeno-etnografskega dogodka je sovpadla s še eno veliko obletnico, 200-letnico pivovarstva v Laškem. V Savinjsko regijo je z odličnim programom v treh dneh privabila 60 tisoč obiskovalcev, kar je največ v zgodovini festivala, odkar poteka v dvodnevnem glasbenem formatu. Že prvi dan se je v staro mestno jedro zgrnilo več deset tisoč obiskovalcev, festival pa sta svečano odprla župan občine Laško Marko Šantej in direktorica Pivovarne Laško Union Marta Bulhak, ki sta s simboličnim zabijanjem pipe začela slavje. Ob tem sta Maja Keuc in Tokac zapela pesem 200 let, jubilejno pesem, ki je postala prava uspešnica, za presenečenje pa so poskrbeli Fehtarji, ki so skladbo premierno zaigrali še v narodnozabavni priredbi. Obiskovalcem nedvomno ni bilo dolgčas ob različni glasbi na različnih odrih. Na odrih Zlatorog in 200 so nastopili velikani slovenske glasbene scene – od Magnifica, Jana Plestenjaka, Šank Rocka, Maraaye in Nuše Derenda do zvezd, kot so Luka Basi, Dejan Dogaja in ansambel, ki je poklonil večer Lojzetu Slaku.
Na Etno odru sta navduševala Alpski kvintet in Oto Pestner. Tudi drugi festivalski dan je bilo veliko dogajanja, za glasbeno poslastico pa so na odru 200 poskrbeli Tjaša in Uroš Steklasa, Miran Rudan & Indesign, Severina ter priljubljeni Fehtarji. Na odru Etno so obiskovalci uživali ob kvintetu Dori, medtem ko je oder Zlatorog gostil Flirrt, Vlada Kreslina, Big Foot Mamo in Joker Out – trenutno najbolj vroče ime slovenske glasbe. Zadnji festivalski dan je bil tradicionalno posvečen etnografskim vsebinam in zgodovinski dediščini kraja. Dopoldne so na primer obiskovalci postali svatje na pravi poroki po stari šegi. Župan Marko Šantej je poročil domačina, ki sta kot 52. par v zgodovini festivala z nasmehom prestala vse tradicionalne preizkušnje.
Šestdeset let spominov
Večtisočglava množica se je tako tri dni vila po ulicah mesta Laško, ki ima sicer na normalen dan okoli tri tisoč stanovalcev. Marsikdo je vzdušje občutil prvič, veliko pa je bilo takšnih, ki se radi vračajo. Zelo radi se seveda vračajo tudi glasbeniki, ki so festival vzeli za svojega, predvsem skupina Šank Rock, za katero bi lahko rekli, da ima prste vmes, da je danes festival to, kar je.
»Imam krasne spomine na Pivo in cvetje, sploh na tisto prvo obdobje, ko smo leta 1992 ali 1993 sami začeli organizirati rock oder. Tam smo tudi posneli 'live' video in avdio V živo na mrtvo. Vesel sem, ker smo bili tako iskreno mladostni, polni idej, želje nekaj narediti, nekaj premakniti v tej državi, nekaj premakniti v glasbi, da smo se vsi skupaj maksimalno potrudili. Nihče ni razmišljal o nobenih sredstvih niti o tem, kje bomo dobili denar, da to izpeljemo, kako bomo plačali vse to, kar smo naročili. Ampak smo se imeli tako dobro, skupaj z ljudmi, obiskovalci, ki so takrat bili zelo sproščeni. Taki časi so pač bili in to mi bo za vedno ostalo v spominu. To je tisto, kar me vedno spodbudi, ko pridem spet na Pivo in cvetje igrat z bendom. Tu tudi srečujem naše prijatelje, ki se vračamo. To je ta sreča in zadovoljstvo, brezskrbnost v teh težkih časih,« se je davne zgodovine festivala spominjal Aleš Uranjek, bobnar skupine Šank Rock.
Del odraščanja pa je bil festival za Dejana Krajnca, ki mu pravijo tudi Dejan Dogaja. Laško je namreč njegov domači kraj in na festivalu je doživel marsikaj. »Glede na to, da sem doma od odra 200 kakšnih 22 korakov, je to moj domači 'plac', moj domači oder. Enaintridesetkrat sem že bil na Pivu in cvetju, najbrž že kakšno leto prej v trebuhu, pa potem v vozičku in kot obiskovalec ter zdaj že ne vem kolikokrat. Mislim, da sem že šestkrat ali sedemkrat tu kot nastopajoči. Tu se je zgodilo mnogo stvari, od prvih ljubezni do razočaranj, pregloboko sem pogledal v kozarec ... v bistvu vse, kar žuri prinesejo. Najlepši spomini pa so, ko nekaj metrov od doma igraš in ljudje pojejo tvoje pesmi.«
Ene najlepših spominov na nastope imata prav s Piva in cvetja tudi Jan Plestenjak in Magnifico, ki sta bila zvezdi petkovega večera. Plestenjak se je prav tam zavedel, kako radi ga imajo ljudje. »Najbolj ganljiv spomin in največji kompliment sem doživel pred nekaj leti, ko se je sredi poletne noči usul dež, pod odrom pa je bilo pet ali šest tisoč ljudi. Jaz sem bil prepričan, ker je bil res naliv, da bodo šli vsi domov, ampak so vsi vztrajali, niti eden ni šel. To je bilo noro in potem sem tudi jaz stopil izpod strehe in rekel, če ste pa vi na dežju, mokri, bom tudi jaz. In sem naredil pol koncerta na dežju,« je ponosno povedal. Eden Magnificovih najljubših spominov pa je, ko se je iz nekakšnega neznanega impulza pridružil narodnozabavnemu ansamblu. »Ne vem točno letnico, se ne bom spomnil, ampak na tistem odru v mestu sem imel koncert in za mano je bil Alpski kvintet. Vzel sem bas kitaro in jih prosil, ali grem lahko z njimi odigrat eno rundo. Oto Pestner je bil tam, ki mi nekako zaupa, da ne bi tega kar tako rekel, in so mi dovolili iti na oder. Ne vem, ali sem kdaj bolj užival kot takrat z njimi eno celo rundo,« je navdušeno povedal na tonski vaji. Medtem pa je bil Luka Basi v preteklosti obiskovalec festivala, ki je več let v Laško prihajal s prijatelji: »Nisem sicer ponosen na to, ampak šli smo z odbojkarskega turnirja in smo se odločili, da bomo tu kampirali, vendar nismo imeli šotora. Klicali smo prijatelja, da bi nam posodil šotor, in on je dejal, da naj ga pridemo iskat. Vzeli smo šotor in prišli v Laško. Ko smo šotor hoteli postaviti, smo ugotovili, da ni bilo palic. Klicali smo prijatelja, kje so palice, in je rekel: 'Če pa potrebujete samo šotor.' Res vsa čast … No, v glavnem naš večer je bil logično malo preveč poln piva, malo premalo cvetja in naslednje jutro smo bili atrakcija ter so nas vsi fotografirali, ker smo bili edini, ki smo bili pokriti s šotorom. Ampak imeli smo se seveda odlično. In to je spomin, ki ga bom še vnukom povedal.«
Praznik, ki presega glasbo
Pivo in cvetje je v teh desetletjih postalo prava institucija, ki presega navaden koncert – v tem času je postalo povezovanje generacij, predstavlja nova prijateljstva, ulice polne smeha in spominov. Postal je že družbeno pomemben za vso Slovenijo, tudi zato, ker združuje toliko različnih stvari, pravi Basi: »Združuje kulture, združuje glasbo, od slovenske do tuje, od urbane do zabavne, tudi različne tipe ljudi, kulinariko. To se mi zdi nekaj lepega. Razumem, da je mogoče to za meščane malo naporno, ampak glede na to, da ta festival že tako dolgo obstaja, je to samo dokaz, da vedo, kaj dejansko to pomeni, ne samo za Laško, ampak za vso Slovenijo.«
Za Krajnca je družbeno pomemben zato, ker je največji festival v naši državi: »Festival je razprodan, tu se bo zbralo več kot 50 tisoč ljudi v dveh dneh. Zdi se mi, da nam v zadnjem času manjka vsega tega – zabave, druženja, pogovora brez politične tematike ali slabih stvari. Samo odklopiš misli in se prideš zabavat.« Medtem so bile misli rockerjev veliko bolj politično usmerjene. »Veliko ljudi, sploh politika, se ne zaveda, kako pomembna je glasba za kulturo in narod, za nacionalni ponos, za nekaj, kar vsi potrebujemo,« je povedal Uranjek in dodal: »V težkih trenutkih se je namreč človek vedno vračal h glasbi – ko je bil žalosten, je prepeval, ko je bil srečen, je narod prepeval, ko je v vojni zmagal, je narod še bolj prepeval. Zato so to najpomembnejše stvari.«
In vse to in še več je tudi letos v en vikend združila že 60. izdaja festivala Pivo in cvetje, ki bo še prihodnja leta poskrbel za prelivanje piva, dišeče cvetje ter povezanost obiskovalcev in domačinov. Festival je le srčna atrakcija Laškega in dragocena kulturna znamka.
