Francozinja Brigitte Bardot, filmska ikona petdesetih in šestdesetih let, je skoraj štiri desetletja v igralskem pokoju. Poleti so v letoviškem Saint Tropezu na Azurni obali, ki mu je prav njena slava pomagala k svetovni prepoznavnosti, odprli fotografsko razstavo, posvečeno njenemu življenju in zvezdniškim letom. Razstavljene so fotografije, plakati, plošče , BB pa je za razstavo posodila tudi več osebnih predmetov, neobjavljena pisma, fotografije znanih mojstrov, slike in skulpture.

Kontroverzna 76-letna  igralka,  ki je velika  ljubiteljica in zagovornica pravic živali in precejšnja nestrpnica  do priseljencev, je dala daljši intervju ruskemu dnevniku Izvestia.

»Vselej poudarjam, da sem prav po zaslugi Rogerja Vadima  (francoskega režiserja in njenega prvega moža, op. p.), ki se je pisal Vadim Plemjannikov, veliko izvedela o Rusiji.  Ne glede na to, da Roger tam nikoli ni bil in da ni znal niti besede rusko. Jaz sem ga naučila nekaj ruskih fraz, ki sem si jih slišala  od svojega baletnega pedagoga Borisa Knjazeva. Sicer pa me  je vedno privlačila Rusija, njena glasba, književnost in  tudi možatost Rusov ....« je razlagala novinarju, kako so tudi Rusi zaslužni za njeno  praktično večno slavo, tudi po upokojitvi, saj je po  Vadimovem prvencu In bog je ustvaril žensko postala nesmrtna in seksualni simbol več generacij.

 Za svoje življenje trdi, da je podobno romanu, ne sprašuje se o svojem fantastičnem  filmskem  uspehu in ga ne zna pojasniti. »Ta uspeh ostaja uganka tudi zame,« prizna. »Moje življenje  pripada samo meni,« je oster Brižtkin odgovor na poskuse, da bi Američani posneli celovečerec o njej, igrala pa bi jo Jaime King. »Jaz sem Francozinja do zadnjega vlakna in v meni ni nič ameriškega.«

V biografskem  filmu o še enem njenem ruskem ljubimcu, igralcu, pevcu in režiserju  Sergeu Gainsbourgu, jo je upodobila  Leatitia Casta, tako da bi mogoče prišla v poštev, da jo odigra v biografskem filmu, toda sprašuje se, ali bi lahko pokazala vse njene značajske poteze.

Do svoje smrti je ravnodušna, medtem ko ji smrt njenih bližnjih  povzroči nepopisne bolečine.« Ko kdo umre, se mi zdi, kakor da bi  mi amputirali roko ali nogo.«   

»Postala sem znamenita in izkoristila svojo slavo za skrb za živali. Če se mi je posrečilo nekatere ljudi prepričati o pravilnosti mojega dela, potem  moje življenje ni minilo zaman« meni BB.

 V njeni hiši La Madrague v Saint Tropezu je pravi panteon, kjer so pokopane njene živali. »Tam imam grobove, na katerih so napisana njihova ime, dnevi rojstva in smrti. Kaj hočete? To so kot moji otroci,« razlaga Brigitte Bardot, ki niti ne ve, ali bo po njeni smrti  La Madrague postala muzej, romarski kraj. »Vseeno mi je,« pravi igralka, ki je posnela več kot 40 celovečernih filmov  in  posnela več plošč in dodaja: »Po meni - naj bo potop!«