Film ste napisali in režirali. Kaj od tega vam je bolj pri srcu?
Pisati je težje. Bolj je negotovo. Vedno se sprašujem, ali je dovolj dobro, dovolj drugačno, dovolj napeto, dovolj človeško, dovolj resnično. Mi je sploh všeč? Bo dobre igralce zanimalo? Kadar dobro teče, se seveda počutim odlično, ni boljšega občutka. Večino časa pa se jezim sam nase. Režija je fizično zahtevnejša. Osama mi bolj ustreza kot množica ljudi okoli mene. Moram se pretvarjati, da sem pravi režiser. Vendar je omamno videti, da oživi tisto, kar si ustvaril v osami za svojo pisalno mizo.
Kako so potekali prvi koraki produkcije?
Alejandro González Iñárritu je scenarij poslal Naomi Watts in jo nagovarjal, naj sprejme vlogo. Medtem je Julie Lynn začela iskati finančne vire ter vrhunsko ekipo in zasedbo. Annette Bening je zaradi drugih obveznosti ponudbo sprva zavrnila. Nato je Naomi zanosila in sklenili smo počakati, da rodi, ter šele nato resno začeti s filmom. In to je bila očitno sreča, saj je zaradi tega zamika nato tudi Annette našla čas, potem pa sta se pridružila še Sam in Jimmy. Za piko na i smo dobili še finančne vire in lahko smo začeli.
Kateri prizor je bil najtežji?
Večine sem se lotil s strahom, ki pa me je po prvi vaji minil. Zato bi lahko rekel, da so bili najtežji vsi in hkrati noben. Res pa je, da sem bil najbolj zaskrbljen zaradi ljubezenskega prizora med 14-letno Karen in Tomom. Toda oba mlada igralca sta se ga lotila resno in profesionalno, kar mi je zelo olajšalo delo.
Kje in kako dolgo ste snemali?
Snemali smo v Los Angelesu in njegovi okolici. Vsega skupaj je trajalo 29 dni.
Veliko vaših filmov se posveča ženskam, moški so druga violina. Kaj vas na ženskah tako očara?
Odkar pišem, so moji ženski liki veliko globlji od moških, pa ne vem, zakaj. Moji filmi ne govorijo izključno o ženskah, govorijo pač o temah, ki me zanimajo. Kot vsak filmar pri tem uporabljam svoje najmočnejše orodje in pri meni so to ženski liki. Jason Isaacs mi je rekel, da pišem o ženskah, ker mi to omogoča, da o globoko čustvenih temah pišem bolj čustveno. Rad imam ženske in vse, kar je žensko. Od njihove priljudne narave do nosečnosti in mimike, ko izbirajo obleko ali opazijo čednega moškega. Kako ljubijo in se spravljajo ob pamet. Kako dosegajo, kar hočejo. Seveda ne vem, kaj v resnici razmišljajo, je pa zabavno ugibati.