V vseh štirih risankah Shrek glas naslovnemu zelenemu grdobcu posoja igralec Mike Myers (Austin Powers). Četrti film Shrek za vedno, ki ga gledamo tudi v naših kinematografih, je menda tudi zadnji. Kar Mika neizmerno žalosti, saj mu je zeleni orjak, po novem družinski grdobec, zlezel pod kožo.

Najboljša stran tega, da ste v ekipi risank o Shreku?
Mike: Redna zaposlitev, to je super (smeh). Ne, všeč mi je, kako filmarji skrbijo za to, da je Shrek res dober. Pred Shrekom si nisem mislil, da lahko risanka tako gane gledalce, jih spravi v jok in ima toliko srčnosti. To je neverjetno. Saj je le risanka, za Božjo voljo!

Kaj pa menite o zadnjem Shreku za vedno?
Mike: Vedno bolj sem žalosten. Več kot se pogovarjam z Antoniom (Banderasom), Cameron (Diaz) in Eddiejem (Murphyjem) , da je to konec, bolj sem žalosten. Vesel sem, da sem bil del tega. Vsakič, ko je v kino prišel novi Shrek, sem videl, kako ga imajo ljudje radi. Tako kot jaz. Hvaležen sem in ponosen, da sem del tega. Ponosen sem tudi na to, kako graciozno so zaključili Shrekovo zgodbo. Kot na britanski televiziji. Pametno, da se konča tako pripovedno.

Največji izziv pri igranju (sinhroniziranju) Shreka?
Mike: Kako se potopiti v Shrekov svet v prvih desetih minutah, ko pridem v snemalni studio. Živim v New Yorku, ki zna biti utrujajoče mesto za življenje. Nekoč sem šel na poti v studio mimo kraja umora in takoj zatem sem moral govoriti Shreka. Moral sem se znebiti te grozne podobne in delati.

Shreka ste ustvarjali praktično 12 let. Vaš najlepši spomin na to obdobje?
Mike: Prvič, ko sem risanko videl skupaj z občinstvom. Smejali so se vsem šalam in ganili so jih deli, ki so bili tudi meni najljubši.

Kako se je Shrekov glas spreminjal s časom?
Mike: V originalu je bil njegov glas kanadski, saj sem Kanadčan. Potem pa je baziral na glasu nekega drugega mojega lika, Lotharja. Ampak tako sem lahko govoril le 10 minut, potem pa tri dni ne, saj me je tako izželo. Moji starši so iz Liverpoola, imamo pa tudi nekaj škotske krvi. Škoti so sol zemlje. Lahko so tudi zelo jezni ali pa ljubeči. Na primer (pove z možnim škotskim naglasom): »Sem ti rekel, da ne prihajaj več sem! Eh, pridi sem! Rad te imam!« To se mi je zdelo idealno za grdobca. Malo pa je tudi naglasa delovnih ljudi, saj se mi zdi, da so grdobci delavski razred. Čisto zares sem se tako zelo poglobil vanj.

Katere Shrekove lastnosti so tudi vaše?
Mike:  Negotovost. Toliko sem samozavesten, da priznam, da sem negotov. Če odraščaš v Kanadi, se ti zdi, da se sprehajaš med američani, ampak si malce drugačen od njih.  Tudi grdobci se počutijo malo odtujeni. Imam velik del otroštva, o katerem se z Američani ne morem pogovarjati: o kanadski televiziji. Te ne poznajo in jih ne zanima. Živimo čudno dvojno življenje. Kot kraljica: v Kanadi je povsod prisotna, v Ameriki pa nikjer.

Bo Shrek tudi v filmu Obutega mačka?
Mike:  Ne, mislim, da ne.  Ne vem. Ugotovil sem, da če si sinhronizator, zadnji izveš stvari.

Kako bi Shreka primerjali z drugimi ikonami popularne kulture? Primerjali so ga npr. z Mikijem Miško.
Mike: To je prijetno razmišljanje. Obožujem Freda Kremenčka in Zajčka Dolgouhca. Že samo biti v istem kraljestvu z njima je čudovito. Jeffrey (Katzenberg) mi je pred dvanajstimi leti  rekel: Bi rad bil v risanki z naslovom Shrek? Odgovoril sem mu, da je to slab naslov. Morala zgodbe: ne poslušajte me (smeh)! Kaj pa jaz vem?

Bi rekli, da je Shrek ikona?
Mike: Jaz to težko rečem, ker sem del njega. Ljudem je všeč. To me veseli in ne morem verjeti, da smo naredili že štiri filme.

Kakšna je vaša predstava o »in živela sta srečno do konca svojih dni«?
Mike: Smešno, z Antoniem sem se pogovarjal o tem, da je španska beseda za srečen feliz. Rekel mi je: »Sovražim besedo srečen. Raje imam besedo uživam. Srečen je nekaj, kar ti ljudje vsilijo, medtem ko je uživanje bolj aktivno in moraš delati za to.« Torej: sreča je izbira. Srečno do konca svojih dni je v vaših rokah, ne pa nekaj, kar se vam zgodi. Tako čutim.

Če bi vam Špicparkeljc lahko izpolnil eno željo, katero bi izbrali?
Mike: Da bi bil višji in odličen hokejist! Ne hecam se – rad imam hokej, ampak sem slab igralec hokeja.

Kaj je z vami Kanadčani in hokejem?
Mike:  Ljubezen do hokeja dobiš skupaj s kanadskim državljanstvom. To je obvezno. To je šport, razburljiv kot boks, teče kot košarka, koordinacijo kot tenis in eleganco umetnostnega drsanja. In osvojili smo zlato!

V zadnjem filmu Shrek izgubi en dan. Če bi vi lahko podoživeli en dan vašega življenja, katerega bi izbrali?
Mike: Imel sem toliko čudovitih izkušenj. Imam 47 let. Ko začenjaš svojo pot, se sprašuješ, ali lahko dosežeš vse, o čemer sanjaš. Ko dopolniš 47 let pa se vprašaš, kako si lahko naredil vse te čudovite stvari. Toliko je stvari … Npr. nepričakovano so me poklicali in me povabili v oddajo Saturday Night Live. Ali pa ko me je poklicala Barbra Streisand, če bi sodeloval pri njenem nastopu ...