Osrednji junak najnovejšega Grlićevega filma, uspešni poslovnež Nikola (Miki Manojlović), ki zastopa ugledno ameriško firmo, ima dovolj denarja, da si lahko privošči dve ženi, dve družini in dve domovanji, za nameček pa skrbi še za svojega finančno podhranjenega mlajšega brata Braca (Bojan Navojec), ki je ostal brez žene, družine in doma.
Podoba je torej, da imamo hkrati opraviti z obiljem in s pomanjkanjem, s kopičenjem in izničenjem, s podvajanjem in z redukcijo, kajti eden od bratov ima vsega v dvojni meri, drugi pa je ostal tako rekoč praznih rok, saj ga je žena – menda zaradi njegovih lahkomiselnih skokov čez plot – vrgla iz hiše in noče imeti z njim nobenega opravka več, mladoletna hči ga ne mara, pri drugih ženskah, s katerimi poskuša, nima prave sreče, v službi pa tudi ni najbolj uspešen. Toda črno-bela optika tu ni na mestu, kajti odnosi še zdaleč niso tako preprosti in enoplastni, kot so nemara videti.
Nikola kajpada formalno ni bigamist, saj je poročen le z eno od obeh življenjskih partneric, namreč z Anomarijo (Daria Lorenci), ki jo vsi poznajo kot njegovo ženo, druga, Latica (Nataša Dorčić), pa je skrivna, a stalna ljubica, s katero preživlja vikende, ko je dozdevno na službeni poti v tujini. Nekoliko paradoksno je, da še nerojenega otroka, ki ga nosi Anamarija, sploh ni zaplodil Nikola, petletni Laticin fantek pa je po vsem sodeč njegov sin. Vendar tudi tega ni mogoče zanesljivo trditi, kajti pripoved filma Naj ostane med nami (Neka ostane meÄ‘u nama) je pravzaprav gosto spletena mreža videzov in prevar, porojenih iz ljubezni, pohote, objestnosti, obsedenosti z erotiko, prepotentnosti in čisto navadne potrebe po samopotrjevanju.
Pomembno je, da so v to mrežo hočeš nočeš ujeti vsi akterji, zato niti Nikola nima vselej vseh niti v svojih rokah. Že res, da vara soprogo z ljubico, s katero ima tudi otroka, obe pa z občasnimi priležnicami, ki mu prekrižajo pot, in že res, da je prevaral celo brata, ko se je pred leti spečal z njegovo ženo Marto (Ksenija Marinković), toda tudi sam je žrtev prevare. Bracova mladoletna hči je resda sad Nikolovih seksualnih prizadevanj, zato pa je otrok, ki ga nosi Anamarija, ravno sad njegove seksualne neaktivnosti. Zaradi težav z zanositvijo sta se namreč zakonca odločila za umetno oploditev, tu pa je vskočil Braco, ki je izkoristil bratovo opitost zaradi očetove smrti, in objestno podtaknil svojo spermo. A kot Braco vse do konca ne izve, da ni pravi oče svoje hčerke, tudi Nikola vse do zadnjega ne sluti, da otrok, ki ga pričakuje Anamarija, v resnici ni njegov.
Seveda v filmu mrgoli klišejev, povezanih z zakonsko zvestobo in prevaro, erotično privlačnostjo prepovedanih sadov in ritualom skakanja čez plot, javno spodobnostjo in skrivnimi užitki. Povrh vsega se pripoved odvija v slogu kakšne južnoameriške telenovele, z vsemi standardnimi melodramskimi sestavinami, povezavami, zasuki, obrati in razkritji – pa vendar po zaslugi spretne režije in zanesljive igre zvečine deluje dovolj sugestivno. A tu in tam ji v goščavi nakopičene snovi, odnosov in zapletov kratko malo zmanjka dramske prepričljivosti.
PLUS
Spretno režiran preplet melodramskih sestavin, erotomanskih klišejev in perverzije vsakdanjosti
MINUS
Pomanjkanje dramske prepričljivosti v nekaterih ključnih trenutkih
