Za vlogo Sonie Bergerac – učiteljice v zakotni šoli, ki je sita grobih izpadov dijakov, zato ji popustijo živci in hoče prevzeti vajeti v svoje roke, a je zanjo že prepozno – je dobila vse možne igralske nagrade (prix lumière, kristalni globus, étoile dor), vendar je usoda filma nenavadna. S težavo so ga uvrstili v spored francoskih kinematografov, kjer ga je videlo le 60.000 gledalcev, zato pa je na dober sprejem naletel po predvajanju na televiziji Arte, kjer ga je videlo 2,2 milijona gledalcev. Na lanskem Berlinalu so film uvrstili v neki stranski program. Zato je razumljiva čustvena reakcija Isabelle Adjani, ki je cezarja dobila iz rok Gérarda Depardieuja.
"Verjamem, da nikoli nisem bila tako ganjena, kakor sem nocoj zaradi tega cezarja," je ob petem cezarju izjavila 54-letna zvezda. "Ta cezar je krona moje najbolj skromne vloge v karieri in izbora filma, ki ni nikogar zanimal. Zelo sem ponosna, da je moje delo pri tem prepoznavno."
"Film preizkuša našo zavest in dediščino, ki jo zapuščamo našim otrokom," je povedala mati dveh sinov, Barnabéja Saida in Gabriela-Kana. "Zame je to veselje, ki je večje od nagrade … Ta film je bil zelo majhen podvig, nikoli nisem verjela, da bo prodrl tako daleč v industrijo in med občinstvo. Vse je še mogoče za take filme, ki si sami utirajo svojo pot, tudi če jih nihče ne mara, ker imajo kaj pomembnega povedati," je s solzami v očeh odšla z odra Isabelle.
