V filmu Leonardo igra policista, ki preiskuje izginotje duševno motene morilke, ki je bila zaprta na posebnem zaporu na mračnem otoku, na katerem divja orkan. Njegovi soigralci so Mark Ruffalo, Ben Kingsley, Emily Mortimer in Michelle Williams, film pa je posnet po romanu Dennisa Lehana (2003), ki je najbolj znan po romanu Skrivnostna reka (2001), po katerem je istoimenski film leta 2003 posnel Clint Eastwood. »Všeč mi je bila zgodba in kako se razvija. Glavni junak se poda na to osupljivo potovanje, gre pa za njegovo sprejemanje odgovornosti, kako se spoprijema s krivdo in kako na koncu premaga svojo nasilno stran,« pojasnjuje Scorsese. »Zanimalo me je, kako je živeti takšno življenje, kakšne odločitve sprejemaš in kako nekatere odločitve, za katere misliš, da so zate boljše, niso nujno dobre tudi za druge. Zanimala me je tudi zgodba moža, ki pride do svojega praga bolečine.«

Vas zanima tudi raziskovanje duševnih bolezni, je bilo to za vas eno bolj zanimivih področji?
Ni nujno. Tema me privlači zato, ker gre za percepcijo. Drugačno dojemanje realnosti bolnika ali nekoga, ki se ta dan pač slabo počuti. Morda ima težave z drogami ali alkoholom in dojema življenje na določen način, potem pa se strezni in ugotovi, da sploh ni tako …

Se je vaše sodelovanje z Leonardom DiCapriom skozi leta kaj spremenilo?
Mislim, da niti ne. Postaja pa bolj intenzivno. Zlovešči otok je bil za Lea zelo težak, saj smo morali razkriti veliko stvari in več stvari, kot smo razkrili, več novih se je pokazalo in morali smo kopati še globlje. In poizkusili smo stvari, o katerih prej nismo niti razmišljali. Vse je bilo zelo zapleteno. Leo je bil tako predan delu, zanj je bilo, kod da ves čas res živi v tistem svetu.

Verjetno to ni bil ravno dober svet?
Ne, res ne. Po zadnjem snemanju sva se samo spogledala, se zahvalila eden drugemu in se močno objela, potem pa odšla vsak svojo pot. Zahvalil sem se ekipi in odšel domov. Potem nikogar nisem videl kakšna dva meseca. Ko sva z Leom potem pregledovala nekatere prizore, je vmes komentiral: »O, ta scena, kakšen grozen dan je to bil!« Ali pa: »Spomnim se, da smo ta dan šli skozi pekel, prekleto!« Potem pa je pri naslednji vzkliknil: »Oh, tu je bilo še huje!« (Smeh.) Bilo je res težko delo. Tega nismo predvidevali, bila sva kot dva novinca, ki korakata v klavstrofobičen svet. Ampak ni ga bilo strah.

Boste še delali z Leom?
Seveda, upam. Že zdaj spet iščeva nov projekt. Ja, zagotovo si želiva še delati skupaj.

V filmu je prizor, v katerem je Leonardo z goro podgan …
To je bilo v scenariju, tisti dan smo imeli na snemanju okoli sto podgan, nekaj pa smo jih dodali še kasneje. Za Lea je bil to seveda eden težjih dni, ni mu bilo všeč. Ali bi moral reči teden (smeh)? Ko v filmu položi roko na eno od podgan, se je dotakne, nato pa skoči stran – to je resnično. Imeli smo sto živih podgan, ki so bile pravzaprav super. Lepo smo ravnali z njimi, ves čas smo bili zelo previdni, da nismo kakšne poškodovali.

Ustvarili ste že toliko uspešnih filmov. Si lahko predstavljate sebe  v pokoju, doma v copatah?
Doma sem vedno v copatih, nikoli nisem oblečen (smeh), ampak skačem naokoli v pižami in copatah. Ok, resno: želim si delati. V svoji karieri sem imel tri velike vzpone in padce. Lahko bi rekel, da sem sedaj v četrtem vzponu. Z Dvojno igro sem želel ustvariti dober gangsterski film, nisem pa si mislil, da bo finančno tako uspešen. Bila je super zgodba, všeč so mi bili liki, zato sem upal, da se čim bolje odreže. Res si želim posneti še več dobrih filmov. Zato sem tudi posnel pilota za HBO, snemali smo 30 dni. 30 let nisem snemal 30 dni zapored …

Je še vedno možnost, da posnamete biografski film o Franku Sinatri?
Možnost je. Imamo prvi osnutek scenarija, upam, da se kmalu začne razvijati naprej. Za HBO snemam Boardwalk Empire in dokumentarec o Georgeu Harrisonu in Fran Lebowitz.

Ste Franka Sinatro osebno poznali?
Ne, srečal sem ga enkrat v Los Angelesu in enkrat ali dvakrat govoril z njim po telefonu, to je to.