Film svojo zgodbo začne odvijati maja leta 1994, ko Nelsona Mandelo ravno izvolijo za predsednika Južnoafriške republike. Čeprav je apartheida konec, je dežela še vedno boleče razcepljena – tako rasno kot gospodarsko. Da bi združil svoje ljudstvo, se Mandela domisli drznega načrta: ljudi namerava prepričati, da podpre državno moštvo v ragbiju Springboks, saj bo država prihodnje leto gostila svetovni pokal v ragbiju. Naloga ni enostavna, kajti večina temnopoltega prebivalstva ima ragbi še vedno za rasističen šport, povezan z belopoltimi Južnoafričani. Sami imajo precej raje nogomet.
Pod vodstvom kapetana Françoisa Pienaarja rugbijsko moštvo proti vsem pričakovanjem 24. junija 1995 pred vzhičeno 62-tisočglavo množico na stadionu Ellis Park v Johannesburgu zmelje Novo Zelandijo, vrhunec pa je znamenita fotografija, ki je postala eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini ne le športa, temveč celotnega naroda.
Natanko 20 let po snemanju filma White Hunter Black Heart v Zimbabveju se je Eastwood vrnil v Afriko, da posname svoj trideseti film. "Gre za sila očarljivo zgodbo; mislim, da je polna navdiha," pravi režiser. "Česa takšnega se nisem lotil še nikoli – da namreč ne snemam biografije, temveč se osredotočam na delček Mandelinega življenja, ki se ga ni dotaknil še nihče. Malokdo ve za njegove veze s športom ali za to, kako je to dotično tekmo izkoristil; kako je do zadnjega napumpal celotno ekipo. To dokazuje, da je neverjetno ustvarjalen, da skuša najti različne načine, kako združiti deželo, in da ve, kako sprožiti dogodke."
Brez Morgana Freemana se Nepremagljiv ne bi zgodil. Igralec Nelsona Mandelo pozna že od zgodnjih devetdesetih. Spoznala sta se, ko je Freeman leta 1992 posnel svoj režijski prvenec Bopha. Dve leti pozneje, nedolgo po izidu Mandeline avtobiografije A Long Walk to Freedom so aktivista pobarali, koga si želi videti na velikem platnu v svojih čevljih, in Mandela je navrgel Freemanovo ime. Freeman je dobil pravice do uporabe knjige in jo skušal brez uspeha prenesti na veliko platno. "Knjiga je obsežna, veste," pravi igralec. "Začelo se mi je dozdevati, da bo podvig povsem nemogoč. Pa je nepričakovano srečno naključje hotelo, da sem se v Mississippiju dobil z novinarjem Johnom Carlinom, ki mi je med večerjo povedal o tem dogodku in o knjigi, ki se jo je bil namenil napisati."
Knjiga Playing the Enemy: Nelson Mandela and the Game that Made a Nation je izšla lani, Freeman pa je kmalu po srečanju s Carlinom v roke dobil predlog za film na isto temo, ki jo je pripravil Južnoafričan Anthony Peckham. "Bilo je očitno, da se mora zgoditi. Ko je spisal scenarij, je bil popoln," pravi Freeman, ki je s partnerko Lori McCreary začel razmišljati o tem, kdo bi film lahko režiral. Nista razmišljala dolgo… "Potrebovala sva izjemnega režiserja," pravi Freeman, "takšnega, ki svoje delo opravi odlično, hitro in učinkovito. In edini takšen režiser, ki ga poznam, je Clint Eastwood."
Eastwooda je scenarij, takoj ko ga je prebral, povsem prevzel. "Tema je silno težka in zaobjema široko področje," se spominja režiser, a se ni obotavljal lotiti projekta. "Če imaš dober scenarij in dobre igralce, se vse drugo odvrti samo po sebi."
Režija: Clint Eastwood
Igrajo: Morgan Freeman, Matt Damon, Tony Kgoroge, Patrick Mofokeng, Matt Stern, Julian Lewis Jones, Adjoa Andoh
Slovenska premiera: 25. februar 2010
