Lahko bi rekli, da živimo v času, ko tako imenovana kuharska umetnost nima več nobene zveze z uživanjem v hrani. Kot da bi šlo za dva svetova. Prvega obvladujejo množice poklicnih in ljubiteljskih, zvečine pa kar samooklicanih kuharskih mojstrov in mojstric, ki svoje nagnjenje do priprave hrane prodajajo v raznih televizijskih oddajah, nadaljevankah, nanizankah, šovih in oglaševalskih programih, za nameček pa še v neštetih knjigah, brošurah, časopisnih rubrikah in podlistkih.
Drugemu dajejo ton in barvo prepričani sladokusci, predani uživači in tudi navadni smrtniki, ki si občasno radi privoščijo dober grižljaj in jih prav nič ne ganejo še tako samovšečne kuharske vragolije, saj jih zanima le končni proizvod. Prvi se nesebično razdajajo ljudstvu, češ, kuhajte z nami in vsi bomo srečni, drugih je groza sveta, v katerem ne bo nihče več znal zares uživati, ker se bodo vsi, redki nadarjeni in množice nenadarjenih, posvečali zgolj kuhanju.
Režiserka in scenaristka Nora Ephron se očitno zaveda tega globokega razcepa, zato je skušala v filmu Julie & Julia povezati dve dobi, ki se bistveno razlikujeta prav po odnosu do omenjenega vprašanja. Prvo, čas sozvočja med spretnostjo priprave hrane in ugodjem v jedači, uteleša Julia Child (Meryl Streep), žena ameriškega diplomata, ki je v poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih letih dvajsetega stoletja živela v Parizu in odkrivala skrivnosti francoske kuhinje. Kot stvar predstavi Ephronova, se je Julia, ki se je rada predajala gurmanskim užitkom, prav zaradi tega nagnjenja začela posvečati kuharskim postopkom in celo obiskovati visoko šolo francoske kuhinje; to je pozneje povzela v knjigi ter s svojim znanjem in nadarjenostjo prepričala Ameriko.
Drugo dobo, čas razcepa pol stoletja pozneje, pooseblja Julie Powell (Amy Adams), deprimirana uradnica, neuspešna pisateljica in zdolgočasena zakonska žena, ki najde v kuhanju rešitev za vse svoje težave. Nekje na začetku novega tisočletja preprosto sklene, da bo v letu dni kuharsko uresničila vseh 524 receptov iz znamenite knjige Julie Child, hkrati pa bo o svojem početju pisala blog in tako s "projektom" seznanjala spletno občinstvo. Ker je kuharsko nadarjena, ima močno voljo in kljub občasnim sporom uživa podporo soproga, ji seveda uspe, ob podpori interneta pa postane tudi popularna in medijsko uspešna. A dejstvo je, da Julie, vsaj tako, kot je upodobljena v filmu, ni kakšna gurmanska ljubiteljica hrane, njena strast do kuhanja ne izvira iz enakih nagibov kot pri znameniti predhodnici. Drugače povedano, Julie Powell ni ravno zgledna naslednica Julie Child, kot skuša sugerirati pripoved, saj njeno kuhanje ne izvira iz uživanja v hrani, marveč ji pomeni rešitev iz osebnih zagat in obenem povezavo s svetom. S tem je prej oznanjevalka nove dobe, ki ne pozna več pristne povezave med kulinarično veščino in uživanjem v hrani.
Žal film zanimivejšo plat tematike zgolj nakaže, sicer pa se zadovolji s časovnim prepletanjem dogajanja brez oprijemljive poante, celo brez zgodbe v pravem pomenu besede. Tako lahko zares uživamo predvsem ob duhovito zamišljenem in igralsko sijajno izpeljanem nastopu Meryl Streep, ki nemara prekaša celo Hudičevko v Pradi.
PLUS
Zabavna, komedijantsko posrečena in učinkovita Meryl Streep
MINUS
Neizkoriščena priložnost za temeljitejšo in šaljivo poantirano obravnavo tematike
