41-letnik se v resnici piše Banadinović, njegov oče pa prihaja iz Zagreba (mimogrede: Eric pravi, da je eden njegovih največjih vzornikov igralec Rade Šerbedžija). Kariero je začel leta 1991 kot stand-up komik v Sydneyju, leta 1993 prišel na televizijo v šove Tonight Live With Steve Vizard in Full Frontal, kjer je zaslovel z oponašanjem Arnolda Schwarzeneggerja, Toma Cruisa, Sylvestra Stallona in detektiva Colomba. Leta 1997 je začel snemati lastni šov z naslovom Eric, leto kasneje pa serijo The Eric Bana Show. Filmski krst je doživel z majhno vlogo v komediji The Castle, leta 2000 pa je v domovini zaslovel s filmom Chopper, v katerem je upodobil avstralskega zločinca Marka Brandona Reada. Film je dobil odlične kritike tudi v tujini in Ericu prinesel vloge v hollywoodskih uspešnicah Hulk, Troja, München, Druga sestra Boleyn, Star Trek. Od leta 1997 je poročen s publicistko Rebecco Gleeson, s katero ima sina Klausa (10 let) in hči Sophio (7 let).
Kako bi opisali film Komiki?
To je zgodba o komiku, ki izve, da ima smrtonosno bolezen, in ne vem, zakaj ne bi tudi v takšni situaciji našli humorja. Ampak film govori tudi o tem, da se lahko včasih v kakšni situaciji odzoveš drugače, kot si misliš.
Kaj vas je pritegnilo k projektu?
Ker sem velik Juddov oboževalec (Judd Apatow, scenarist in režiser, op. p.), me je film zanimal, še preden sem dobil scenarij. Ko pa sem ga prebral, se mi je zdel zanimiv, nisem se mogel prenehati smejati. Komikom sem se z lahkoto pridružil.
Kakšen se vam je zdel vaš lik, ko ste prvič prebrali scenarij?
Clark se mi je zdel iznajdljiv, enkraten in malo nor. Torej nekdo, ki ga je užitek igrati.
Na kateri točki življenja je, ko ga v filmu srečamo?
Mislim, da ga življenje malce dolgočasi, nemiren je in prestopil je mejo moralne dvoumnosti. Njegov zakon je v nevarnosti, saj večinoma skuša zadovoljiti le sebe. Čudno, ampak zaradi soočenja z Georgeem Simmonsom, igra ga Adam Sandler, se želi spremeniti.
Igralsko kariero ste začeli v avstralskih komedijah. Kako se je bilo vrniti v ta žanr?
Odlično! V resnici temu žanru nikoli nisem zaprl vrat, čeprav sem se zavedal, da so možnosti, da bi spet igral v komediji, precej majhne, ker je večina komedij takšnih, da se v njih ne vidim. Komiki pa so bili enkraten splet: scenarij je napisal nekdo, ki se zaveda mojega komičnega izvora in se zanima zame, jaz pa sem si v filmu želel sodelovati.
Vas kaj mika, da bi se znova posvetili tudi stand-up komediji?
Priznati moram, da me je, ko me je Judd povabil k sodelovanju, res zamikalo, da bi znova nastopal po stand-up klubih. Ampak potem sem se zavedel, da nisem pripravljen, saj je bil ves moj material star in moja želja po nastopanju ni bila dovolj močna, da bi dejansko sedel in napisal kaj novega.
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Stop (št. 38, izid 23. september 2009).
