Revija stop
Film

Zlati lev za Libanon

Miha Brun
14. 9. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Med 25 filmi je žirija 66. festivala v Benetkah pod predsedstvom režiserja Anga Leeja zlatega leva podelila filmu Libanon, osebnemu, mračnemu in nič katarzičnemu prikazu klavstrofobije danes 47-letnega izraelskega režiserja Samuela Maoza.

Med 25 filmi je žirija 66. festivala v Benetkah pod predsedstvom režiserja Anga Leeja zlatega leva podelila filmu Libanon, osebnemu, mračnemu in nič katarzičnemu prikazu klavstrofobije danes 47-letnega izraelskega režiserja Samuela Maoza.

 

Po 27 letih se je režiser s filmom poskušal znebiti more, pekla in morda krivde, ki jih je kot dvajsetletni mladenič doživel, ko je z izraelsko vojsko vdrl v Libanon. Film z morečo atmosfero in zelo sugestivno fotografijo se začne in konča s prizorom neskončnega polja sončnic, ki jim je na koncu filma dodan tank, prizorišče dogajanja osebnih dram in travm štiričlanske posadke.


Libanon je morda za koga "vznemirljivo filmsko delo", a je vznemirljivost moč pripisati zgolj vizualnim in čutilnim dražljajem, precej manj pa stereotipom o vojni, prvih smrtih, ki jih doživljajo in povzročajo "nedolžni" dvajsetletniki v tanku; Shmulik je alter ego režiserja Samuela Maoza, ki je kot pripadnik izraelskih oboroženih korpusov služil v tanku kot strelec. "Streljali smo v sode, polne goriva, ki so eksplodirali kot velikanski ognjemeti. Počutil sem se kot v zabaviščnem parku za velike fante."

 

Po vojni, ko se je vrnil domov, mati, vsa srečna, da se je vrnil zdrav in cel, ni vedela, da je v resnici umrl v Libanonu in da objema prazno lupino. To je scenarist in režiser lepše razkril v brošuri o filmu, kakor prikazal v samem filmu. Libanon je zgolj še eden v vrsti filmov, ki parcialno zajemajo vprašanje vojne in ga skrčijo zgolj na osebno očiščevalno terapijo, ki ni odstranila ran v režiserjevi duši, a je vseeno prepričala žirijo.

 

NAGRADE

Zlati lev za najboljši film: Libanon (Lebanon), režija Samuel Maoz
Srebrni lev za režijo: Širin Nešat za film Ženske brez moških (Zanan bedune mardan)
Posebna nagrada žirije: Fatih Akin za film Kuhinja z dušo (Soul Kitchen)
Pokal Volpi za najboljšo igralko: Ksenia Rappoport za vlogo Sonje v filmu Dvojna ura (La doppia ora)
Pokal Volpi za najboljšega igralca: Colin Firth za vlogo gejevskega profesorja v filmu Samski moški (A Single Man)
Osella – beneški zlatnik za scenarij: Todd Solondz za film Življenje v času vojne (Life During Wartime)
Osella – beneški zlatnik za scenografijo: Sylvie Olivé za film Gospod Nihče (Mr. Nobody)
Nagrada Marcella Mastroiannija za obetavno igralko: Jasmine Trinca za film Veliki sen (Il grande sogno)
Nagrada kritike FIPRESCI: Lourdes režiserke Jessice Hausner

Revija Stop