Ne glede na to, ali je šlo za blodnje, obsesijo ali željo po posnemanju priljubljenih zgodb, so ti kriminalci zabrisali mejo med fikcijo in stvarnostjo – pogosto s smrtnimi posledicami.
Fikcija lahko postane sprožilec resničnega nasilja.
Predstavljamo sedem tragičnih zločinov, za katere je bil neposredni navdih fikcija.
1. Umori po vzoru filma Krik
Film Krik (Scream, 1996) je povzdignil grozljivke z morilcem Ghostface v maski, ki svoje žrtve zastrašuje, preden jih brutalno umori. Žal se je osrednja ideja filma – da bi morilci lahko posnemali grozljivke v stvarnem življenju – udejanjila v več resničnih primerih.
Leta 1998 je 16-letnik v Franciji prijatelja zvabil v gozd, oblečen v masko Ghostfacea, in ga več kot 40-krat zabodel. Leta 2001 sta najstnika Mario Padilla in Samuel Ramirez v Kaliforniji 45-krat zabodla Marievo mamo, ker sta želela s serijo umorov doseči slavo, podobno kot morilci v filmu. Načrtovala sta tudi nakup mask lika Ghostface za nadaljnje napade.
Najbolj razvpit primer se je zgodil leta 2006 v Idahu, ko sta najstnika skrbno načrtovala umor 17-letne Cassie Jo Stoddart. Fanta sta svoj načrt posnela in izjavila, da želita posneti resnično grozljivko. Skrila sta se v njeni hiši, izklopila elektriko in jo zabodla več kot 30-krat. Policija je pozneje našla videoposnetke, na katerih sta govorila, kako zabavno je bilo izvesti »umor v slogu filma Krik«.
2. Morilec, ki je hotel biti Dexter
Televizijska serija Dexter pripoveduje zgodbo o forenzičnem analitiku, ki ponoči postane serijski morilec in lovi kriminalce, ki so se izognili pravici. Leta 2008 je kanadski filmski ustvarjalec Mark Twitchell postal tako obseden s serijo, da si je v svoji garaži ustvaril »morilsko sobo«, obdano s plastičnimi zavesami.
Twitchell je na spletu pod pretvezo zmenka v svojo garažo zvabil nedolžnega Johnnyja Altingerja, ga brutalno umoril in razkosal. Policija je odkrila njegov zapis SK Confessions, kjer je izrazil željo, da bi postal pravi Dexter, in veselje ob umoru. Ob aretaciji ni pokazal obžalovanja, le razočaranje, ker ni mogel ponovno moriti.
3. Napad po vzoru filma Peklenska pomaranča
Kubrickov film Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange, 1971) je bil zaradi eksplicitnega nasilja in distopičnih prizorov kontroverzen že ob izidu. Leta 1973 je v Združenem kraljestvu 16-letnik brutalno napadel brezdomca, medtem ko je pel Singin’ in the Rain, kar je bilo popolnoma enako prizoru v filmu.
Napad je povzročil burno javno razpravo, ali film spodbuja nasilje. Sledili so podobni primeri tolp, ki so nosile bele obleke in črne klobuke, podobne filmskim huliganom. Zaradi hudih kritik je Stanley Kubrick film umaknil iz britanskih kinematografov, kjer ga ni bilo mogoče videti vse do leta 2000.
4. Morilski pohod po filmu Rojena morilca
Film Oliverja Stona Rojena morilca (Natural Born Killers, 1994) spremlja psihopatska ljubimca na krvavem pohodu, ki ju mediji spremenijo v zvezdi. Leta 1995 sta najstnika Sarah Edmondson in Benjamin Darras iz Oklahome večkrat gledala film, nato pa v resničnem življenju ubila poslovneža v Misisipiju in huje ranila trgovca v Louisiani.
Najbolj znana povezava z Rojenima morilcema je bil pokol v srednji šoli Columbine leta 1999. Storilca Eric Harris in Dylan Klebold sta bila obsedena s filmom. Harris ga je omenjal v svojih zapisih, par pa si je želel ustvariti dogodek, ki bi bil tako šokanten kot v filmu.
5. Bombe po vzoru Kluba golih pesti
Film Klub golih pesti (Fight Club, 1999) promovira anarhijo, uničenje in upor proti potrošništvu. Leta 2009 je 17-letni Kyle Shaw poskusil bombardirati Starbucks v New Yorku, saj je želel posnemati filmski »projekt Mayhem«, upor proti korporacijam. Tudi drugod so se pojavile skrivne borilne skupine, ki so navdih črpale iz filma.
6. Zločini po vzoru Jokerja
Noben izmišljeni zlobnež ni tako globoko zaznamoval resničnega nasilja kot Joker, kaotični antagonist iz franšize Batman. Eden izmed najbolj zloglasnih primerov je množični strelski napad leta 2012 v Aurori v Koloradu. James Holmes je med premiero filma Temni vitez: Vzpon v polni kinodvorani ubil 12 ljudi in ranil še 70. Bil je oblečen kot Joker in si pobarval lase oranžno, trdil pa je celo, da je Joker.
Dogodek je sprožil val skrbi, saj je Joker s svojo nihilistično filozofijo in privlačno karizmo postal simbol anarhije za posameznike z nasilnimi težnjami. Pred premiero filma Joker leta 2019 so številna ameriška mesta okrepila varnost v kinematografih, da bi preprečila morebitna posnemanja.
7. Morilec Jigsaw in pasti iz filmov Žaga
Franšiza Žaga (Saw) je poznana po sadističnem morilcu Jigsawu, ki žrtve sili v grozljive preizkuse, da bi »cenile življenje«. Leta 2009 sta dva najstnika iz Salt Lake Cityja po vzoru iz filma nastavila smrtonosne pasti.
Leta 2010 je v Združenem kraljestvu moški ugrabil žensko in jo prisilil v niz brutalnih »testov«, medtem ko ji je razlagal, da ji želi »odpreti oči«. Leto pozneje so v Kanadi razkrili načrt za resnično izvedbo igre Jigsaw, ki je vseboval natančne skice in psihološka izpraševanja žrtev. Zaradi množičnih posnemanj so bili filmi v več državah prepovedani.
Fikcija, ki lahko postane orožje ...
Večina ljudi zna jasno ločiti med domišljijo in resničnostjo. A zgoraj opisani primeri razkrivajo, kako lahko fikcija, zasnovana kot umetniško ali zabavno delo, postane izkrivljen nagib za nasilje. V svetu, kjer so zgodbe močnejše kot kdaj prej, je pomembno, da razumemo njihovo moč – in odgovornost, ki jo prinaša njihov vpliv.
