Njene vloge usodnih žensk so ji prinesle vzdevek »The Vamp« (okrajšava za vampirko, tu v pomenu zapeljive ženske), kar je kasneje spodbudilo rast priljubljenosti vlog »vampirk«, temelječih na eksotiki in spolni prevladi.
Hiter konec
Rojena v Cincinnatiju je postala največja zvezda studia Fox, ki je za javnost ustvaril izmišljeno identiteto Egipčanke z zanimanjem za okultno. Med letoma 1914 in 1926 je posnela več kot 40 filmov, od katerih jih je večina bila uničena v požaru v arhivu studia Fox leta 1937. Leta 1919 je zapustila Fox, a ji ni uspelo več doseči prejšnjega uspeha. Po poroki s Charlesom Brabinom leta 1921 je posnela še dva filma in se nato leta 1926 upokojila. Bara se nikoli ni pojavila v zvočnih filmih.
Nepričakovana pot
Theda Bara se je rodila kot Theodosia Burr Goodman 29. julija 1885 v Cincinnatiju v zvezni državi Ohio. Ime je dobila po hčerki podpredsednika ZDA Aarona Burra. Njen oče je bil Bernard Goodman (1853–1936), premožen judovski krojač iz Poljske, mati pa Pauline Louise Françoise (rojena de Coppett; 1861–1957) in se je rodila v Švici. Bernard in Pauline sta se poročila leta 1882, Theda pa je imela še dva mlajša sorojenca, Marquea (1888–1954) in Esther (1897–1965), ki je bila znana pod vzdevkom »Lori«.
Leta 1890 se je družina preselila v Avondale, predmestje Cincinnatija z veliko judovsko skupnostjo. Bara je obiskovala srednjo šolo Walnut Hills, kjer je maturirala leta 1903. Po dveh letih študija na Univerzi v Cincinnatiju je večinoma delala v lokalnih gledaliških produkcijah, preizkušala pa se je tudi v drugih projektih. Po selitvi v New York leta 1908 je v istem letu debitirala na Broadwayu v predstavi The Devil (Hudič).
Hollyvzhod
Večina zgodnjih filmov Thede Bare je bila posneta na vzhodni obali ZDA, kjer je imela filmska industrija takrat svoj sedež, predvsem v studiu Fox v Fort Leeju v zvezni državi New Jersey. Z družino je živela v New Yorku in ko je Hollywood postal novo središče ameriške filmske industrije, se je morala preseliti v Los Angeles, kjer je potem posnela epski film Kleopatra (1917), enega svojih največjih uspehov. Danes ni ohranjen noben celovit posnetek filma, a številne fotografije Bare v kostumu Kleopatre so se vseeno ohranile.
Med letoma 1915 in 1919 je bila Bara največja zvezda studia Fox, vendar se je naveličala ponavljajoče se vloge »vampirke« in dovolila, da ji poteče petletna pogodba s studiem. Njen zadnji film za Fox je bil The Lure of Ambition (Zapeljivost ambicij, 1919). Gre za nemi dramski film, ki je danes žal izgubljen, kar pomeni, da ni znanih nobenih preživelih kopij. V filmu je Bara igrala lik Olge Dolan, mlade ženske iz revnega okolja, ki se povzpne v visoko družbo z uporabo svoje prebrisanosti in čutnosti. Film je bil še ena izmed njenih klasičnih vlog usodne ženske (femme fatale), čeprav je Bara v zadnjem obdobju sodelovanja s studiem poskušala razširiti svoj igralski repertoar in se oddaljiti od stereotipnih vampirskih likov. Po izidu Zapeljivost ambicij, se je odločila, da ne bo obnovila pogodbe s Foxom, kar je pomenilo začetek konca njene filmske kariere. Film je bil eden zadnjih, v katerih je nastopila pred njenim kratkotrajnim povratkom leta 1925. Leta 1920 se je za kratek čas vrnila še na gledališke odre in nastopila na Broadwayu v predstavi The Blue Flame. Čeprav je Bara privabila množice v gledališče, so kritiki njeno igro ostro kritizirali.
Zbogom Fox, zbogom kariera
Njena kariera je po izgubi podpore studia Fox močno nazadovala, zato do leta 1925 ni posnela nobenega filma, ko je za Chadwick Pictures nastopila v filmu Nepokorna ženska. Film temelji na istoimenski gledališki igri iz leta 1915 in pripoveduje zgodbo o ženski iz višjega sloja, ki po moževi nezvestobi zapusti zakon in si prizadeva za osebno svobodo in samostojnost. To je bil poskus Bare, da se distancira od svoje vamp-podobe in pokaže igralski razpon kot močna, moralno zapletena ženska figura. Film velja za delno ohranjen – niso vse kopije popolne, a deli filma še obstajajo v arhivih.
Po še enem filmu, kratki komediji Gospa Skrivnost (1926), ki jo je režiral Stan Laurel za Hal Roach Studios, se je upokojila. V tem filmu se je Bara posmehljivo poigrala s svojo vamp-podobo. Film je parodija na skrivnostne in kriminalne drame tistega časa. Bara igra skrivnostno žensko – karikaturo svojih nekdanjih eksotičnih, nevarnih likov – ki se zaplete v komične dogodivščine, vključno z zamenjavami identitet in zmešnjavami okoli skrivnostnega kovčka.
Film je pomemben, ker je v njem Bara naredila zavesten odmik od svoje ikonične »vamp« identitete, ki jo je definirala v prejšnjih letih, s tem filmom je postala del komedijskega sveta Hal Roach Studia, kjer so delovali številni veliki komiki tistega časa in nenazadnje – to je bil tudi njen zadnji film.
Zvezda, a zelo stereotipna
Na vrhuncu svoje slave je Bara zaslužila 4.000 dolarjev na teden (kar bi danes znašalo približno 72.500 dolarjev). Najbolj znana je bila po vlogah »vampirk«, čeprav se je trudila izogniti tipizaciji z igranjem pozitivnih junakinj v filmih, kot sta Pod dvema zastavama (1916) in Njeno dvojno življenje (1916). V prvem sledi angleškemu aristokratu, ki po osebnem škandalu pobegne iz domovine in se pridruži Francoski tujski legiji v Alžiriji. Tam se zaplete v trikotnik ljubezni med plemenito damo in strastno ciganko Cigarette, ki jo je upodobila Theda Bara.
V Dvojnem življenju (tudi ta film je izgubljen) zgodba spremlja mlado žensko, ki beži pred svojo preteklostjo in si ustvari novo identiteto. V novem življenju poskuša začeti znova in najti ljubezen, a preteklost jo kmalu dohiti. Film raziskuje teme krivde, odpuščanja, preobrazbe in moči ženske volje. Lik, ki ga igra Bara, je tragičen – zapletena, močna in čustveno ranljiva ženska, daleč stran od njenih tipičnih »vamp« vlog, po katerih je bila znana.
Nastopila je tudi kot Julija v filmski priredbi Romea in Julije Williama Shakespeara in čeprav je svojo igro v shakesperijanski tragediji jemala smrtno resno, je bila v vlogah eksotičnih zapeljivk preveč uspešna, da bi z njo naredila večji vtis in bi si lahko zgradila bolj raznoliko igralsko kariero.
Bara, od kod ti ime?
Izvor umetniškega imena Theda Bara ni docela pojasnjen. Po podatkih iz Guinnessove knjige filmskih dejstev in dosežkov naj bi ime izbral režiser Frank Powell, ki je izvedel, da ima Theda sorodnika z imenom Baranger, medtem ko naj bi bilo Theda njeno otroško vzdevek.
Ob promociji filma Keopatra leta 1917 so publicisti studia Fox širili bolj dramatično razlago: trdili so, da je ime Theda Bara anagram besed "Arab death" (arabska smrt), kar je prispevalo k njeni skrivnostni, eksotični podobi. Da bi še dodatno podžgali domišljijo občinstva, so njeni publicisti lažno trdili, da je Theda, sicer doma iz Ohia, hči arabskega šejka in Francozinje, rojena v Sahari. Leta 1917 si je družina Goodman tudi uradno spremenila priimek v Bara, kar je še utrdilo njeno umetniško identiteto.
Vse, samo original ne
Theda Bara je bila znana po tem, da je v svojih filmih pogosto nosila zelo razkrivajoče kostume. V tistem času je bilo priljubljeno igralko promovirati kot skrivnostno in z eksotičnim poreklom, kar je pri občinstvu vzbujalo fascinacijo in občutek mističnosti.
Filmski studii so za promocijo Bare že prej izvajali obsežne marketinške kampanje in jo oglaševali kot v Egiptu rojeno hčerko francoske igralke in italijanskega kiparja. Trdili so, da je otroštvo preživela v puščavi Sahare, v senci Sfinge, nato pa se preselila v Francijo, kjer naj bi začela svojo igralsko kariero na odru. V resnici Bara nikoli ni bila v Egiptu, v Franciji pa je dejansko bivala le nekaj mesecev.
Leta 2016 sta avtorici Joan Craig in Beverly F. Stout objavili knjigo, ki vključuje številne osebne in neposredne pripovedi o življenju Thede Bare in njenega moža Charlesa Brabina, kar prinaša bolj intimen vpogled v resnično ozadje slavne igralke in tam so te mistične zgodbe o poreklu zlahka ovrgli.
Raje družinsko življenje kot film
Theda Bara se je leta 1921 poročila z v Ameriki delujočim filmskim režiserjem Charlesom Brabinom iz Velike Britanije. Medene tedne sta preživela v hotelu The Pines v kraju Digby na Novi Škotski v Kanadi, kasneje pa sta tam blizu – v Harbourvillu, s pogledom na zaliv Bay of Fundy – kupila posestvo, veliko 400 hektarjev. Na tem zemljišču sta si zgradila poletno rezidenco, ki sta jo poimenovala Baranook. Zakonca nista imela otrok.
Bara je bila tudi lastnica vile v slogu mediteranske arhitekture v Cincinnatiju, kjer je pogosto preživljala daljša obdobja. Kasneje je to vilo kupila Univerza Xavier, ki jo je uporabljala najprej kot rezidenco za redovnice, nato pa kot vilo za študente. Hišo so porušili julija 2011.
Daleč od reflektorjev
Theda Bara je umrla 7. aprila 1955 po dolgotrajnem bivanju v kalifornijski luteranski bolnišnici v Los Angelesu zaradi raka na želodcu. Preživeli so jo njen mož Charles Brabin, njena mati in mlajša sestra Lori. Po smrti je bila kremirana (čeprav obstajajo različna poročila glede tega), njeni posmrtni ostanki pa so bili shranjeni pod imenom Theda Bara Brabin v Veliki mavzolej na pokopališču Forest Lawn Memorial Park v Glendalu v Kaliforniji. V oporoki je sestri Lori zapustila 100.000 dolarjev, možu Charlesu 8.000 dolarjev, in svakinji 1.000 dolarjev.
Njena velika izgubljena zapuščina
Theda Bara pogosto velja za prvo seks ikono filmske dobe. Za svoj prispevek filmski industriji je leta 1960 prejela zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih in je vidna tudi v filmu MaXXXine. Bara se nikoli ni pojavila v zvočnem filmu, tako izgubljenem kot ohranjenem.
Leta 1937 je veliki požar v skladišču studia Fox v New Jerseyju uničil večino njihovih nemih filmov, vključno z večino Barinih del. Med letoma 1914 in 1926 je posnela več kot 40 filmov, a danes jih v celoti obstaja le šest: Madež (1914), Bil je neki norec (1915), East Lynne (1916), Nepokorna ženska (1925) ter dve kratki komediji za studio Hal Roach. Deli nekaterih njenih filmov so ohranjeni v fragmentih, med njimi Kleopatra (manj kot minuta posnetka), domnevni odlomek iz Duša Bude in nekaj neidentificiranih posnetkov, prikazanih v dokumentarcu Theda Bara in William Fox (2001).
Večina teh posnetkov je vključena tudi v dokumentarec Ženska z lačnimi očmi (2006). Najden je bil še dodatni posnetek iz zakulisja snemanja, za katerega nekateri domnevajo, da izhaja iz filma Zapeljivost ambicij, a to ni potrjeno. Leta 2021 so bile odkrite majhne fragmentirane sekvence iz filma Salomé, ki jih je našel pripravnik pri Filmoteca Española, leta 2023 pa je bil na eBayu v otroškem projektorju najden nov posnetek iz Keopatre.
Bara je na kritike o tem, da s svojim upodabljanjem preračunljivih, hladnih žensk kvarno vpliva na občinstvo, odgovorila: »Upodabljala bom vampirke, dokler bodo ljudje grešili.«
Leta 1994 je bila počaščena z ameriško poštno znamko, ki jo je oblikoval karikaturist Al Hirschfeld, leta 2006 pa je filmska komisija Fort Lee v New Jerseyju, kjer je Bara posnela številne svoje filme, po njej poimenovala ulico »Theda Bara Way«. Filmski ustvarjalec in zgodovinar Phillip Dye je skozi več let rekonstruiral film Kleopatra v obliki video montaže z naslovom Izgubljena Kleopatra, kjer je združil ohranjene produkcijske fotografije, preostali posnetek ter rekonstruirani scenarij, ki je temeljil na izvirni zasnovi in zgodovinskih virih, vključno s cenzorskimi poročili, recenzijami in povzetki iz revij. Film je bil prikazan 8. februarja 2017 v Muzeju filmske dediščine v Hollywoodu.
