Posnet z izjemno majhnim proračunom in v rekordno kratkem času, Obvoz je postal kultna klasika in velja za enega najpomembnejših primerov ameriškega filma noir.
Avtoštop, ki je uničil vse
Al Roberts je brezposelni pianist, ki sedi v zakotnem lokalu v Renu v Nevadi. Eden od gostov si na avtomatskem gramofonu zaželi pesmi, ki Ala spomni na preteklost. Glasba mu povzroči nelagodje in začnejo se mu vračati spomini na njegovo nekdanje življenje in kako je vse izgubil. Al je namreč nekdaj v poceni nočnem klubu zapravljal svoj glasbeni talent in igral klavirsko spremljavo svoji zaročenki, pevki Sue. A ko se le ta v iskanju slave odpravi v Hollywood, mladi pianist izgubi smisel. Odloči se, da jo bo poiskal in se z njo poročil, a ker nima denarja, se poda od ene obale ZDA do druge kar z avtoštopom. Malo pred ciljem, v Arizoni, mu vožnjo v svojem kabrioletu ponudi pobiralec stav Charles Haskell Jr., ki se v Los Angeles pelje, da bi stavil na konja. Ponoči se Al in skrivnosti Charles zamenjata za volanom, a ko poskuša Al zaradi naliva zbuditi Charlesa, da bi dvignil streho kabrioleta, ga ne more zbuditi. Morda zaradi srčnega napada ali prevelikega odmerka tablet, a Charles je mrtev. Da ga ne bi obtožili umora, Al skrije truplo v grmovje in v paniki vzame Charlesov denar, obleke in osebne dokumente ter prevzame njegovo identiteto. Odpelje se proti svojemu cilju. Na poti pobere Vero, mlado žensko, ki hitro ugotovi, da Al ni tisti, za katerega se predstavlja. Začne ga izsiljevati.
Kaj je res?
Film Obvoz (Detour) iz leta 1945 velja za enega najpomembnejših primerov ameriškega filma noir. Nastal je v sklopu družbe PRC (Producers Releasing Corporation), najmanjše in najmanj ugledne od 11 hollywoodskih filmskih družb v 40. letih preteklega stoletja. PRC je bil del tega, kar so imenovali »poverty row« oziroma revna ulica, a vseeno je bila družba večja od tedanjih običajnih neodvisnih filmskih podjetij. Bila je dejansko hollywoodsko podjetje, čeprav najmanjše. Imela je tudi svoje lastne proizvodne zmogljivosti in distribucijsko omrežje, znana pa je bila po nizkocenovnih produkcijah, ki jih imenujejo kar B-filmi. Scenarij za Obvoz je Martin Goldsmith priredil po svojem istoimenskem romanu iz leta 1939, režiral pa ga je Edgar G. Ulmer, avstrijski režiser, ki je ustvarjal predvsem hollywoodske nizkoproračunske filme – zaradi izjemno plodovite produkcije B-filmov se ga je prijel vzdevek Kralj PRC-ja. Njegova ekscentrična dela tudi 80 let pozneje ostajajo cenjena pri filmskih strokovnjakih in kritikih, predvsem med tistimi, ki zagovarjajo avtorsko teorijo. Njegovi najbolj znani produkciji sta prav Obvoz in grozljivka The Black Cat iz leta 1934, v kateri sta prvič skupaj zaigrala legendarna Boris Karloff in Bela Lugosi. No, Obvoz je bil posnet z izjemno majhnim proračunom in v rekordno kratkem času. O številkah pa se pojavljajo različne informacije. Ulmer je v 70. letih v intervjuju povedal, da je bil film posnet v pičlih šestih dneh in za 20 tisoč dolarjev, a v dokumentarnem filmu iz leta 2004 je njegova hčerka predstavila dokaze, da so v resnici snemali dva tedna. To je potrdila tudi glavna igralka, ki so jo najeli za tri tedne, a je trajalo štiri, dodatno pa so snemali na lokaciji v kalifornijski puščavi. Med preiskovanjem za svojo študijo o filmu je filmski zgodovinar Noah Isenberg v obsežnem naboru arhivskih virov, neobjavljenih pisem in intervjujev ugotovil tudi, da naj bi bil proračun bližje sto tisoč ameriškim dolarjem. Vseeno pa ima film med vsemi filmi noir, ki so uvrščeni v Nacionalni filmski register, še vedno eno najvišjih marž dobička, če ne celo najvišjo. V Nacionalni filmski register Kongresne knjižnice Združenih držav Amerike so ga namreč uvrstili leta 1992. Čeprav je zdaj v javni lasti in zanj ne veljajo več avtorske pravice, pa ga je leta 2018 Filmski arhiv akademije, ki podeljuje oskarje, restavriral.
Malo denarja, presenetljivo veliko muzike
Obvoz je eden tistih filmov, ki dokazujejo, da umetnost ni odvisna od sredstev, ampak predvsem od domišljije in sposobnosti. Ulmerju je kljub vsemu uspelo ustvariti filmsko delo, ki je povsem preseglo svoje produkcijske in denarne omejitve ter postalo kultna klasika. Osrednja tematika je usoda, ki glavnega junaka Ala ujame v mrežo naključij, ki ga pusti prežetega z občutkom nemoči. Film s tem presega okvire klasične kriminalke – Ulmer je namreč ustvaril skoraj eksistencialno pripoved o »malem« človeku, ki se skuša izviti, a ga nesrečna usoda vedno znova potisne v pogubo. Film se tako poigrava z vprašanjem, ali človek sploh ima nadzor nad svojim življenjem, pa tudi z idejo nezanesljivega pripovedovalca. Zgodba je namreč predstavljena v prvi osebi, torej skozi Alove oči in perspektive, kar pomeni, da gledalec nikoli ni povsem prepričan, koliko resnice je v njegovi različici dogajanja.
Lepa Vera je predstavljena kot prava femme fatale, usodna ženska, ki moškega zapelje in na koncu uniči. Tudi nje se je Ulmer lotil malo drugače. Namesto glamurozne zapeljivke je njegova Vera surova in zlobna, njena moč pa je manipulacija, ne lepota. V glavnih vlogah Ala in Vere sta se izkazala Tom Neal in Ann Savage. Tako kot njuna lika v filmu pa sta tudi Tom in Ann imela burni življenji. Ann Savage je še dandanes najbolj znana prav po vlogi v Obvozu, čeprav je v le treh letih igrala v več kot 20 B-filmih. V 50. letih prejšnjega stoletja je zapustila filmsko industrijo in se posvetila drugačnemu delu. Medtem Tom Neal ni bil samo igralec, ampak tudi amaterski bokser, najbolj znan pa je bil po javni ljubezenski aferi z igralko Barbaro Payton. Leta 1965 so njegovo ženo našli ustreljeno, Neala pa so obsodili in zaprli zaradi nenaklepnega uboja. Marsikdo bi lahko potegnil tudi kakšno vzporednico med Ulmerjevo stvaritvijo, ki ni samo zgodba o nesrečnem moškem, ki ga usoda ujame v past, temveč tudi alegorija o nemoči človeka v svetu naključij in krivde.
Odličen prvi, deseti in osemdeseti odziv
Nizek proračun pomeni, da se je režiser moral znajti, zato je uporabil minimalno scenografijo in tesne prostore za občutek klavstrofobije. Tudi svetloba in senca igrata ključno vlogo, bližnji kadri obrazov pa poglabljajo občutek ujetosti. Vse to pri gledalcih izvablja prave občutke že zadnjih 80 let, zato Obvoz kljub številnim tehničnim napakam še vedno velja za kultno klasiko. Ob izidu filma leta 1945 je bil dobro sprejet, a brez posebnega pompa. Šele desetletja pozneje se je diskurz okoli filma spremenil in postal je predmet bolj poglobljenih analiz. Danes velja za eno najčistejših oblik filma noir, hkrati je dokaz, da umetnost lahko nastane iz omejitve, predvsem denarne. Ann Savage pa je ustvarila enega najbolj nepozabnih ženskih likov v zgodovini žanra.
