Gledanje filmov na prostem ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, saj je bilo izredno popularno že v času Jugoslavije. Potem je za nekaj let zanimanje malce zamrlo, v zadnjih nekaj letih pa smo Slovenci spet postali cinefili in nekakšno obliko kina na prostem ima že praktično vsak kraj. Lokacije so seveda različne, med bolj zanimivimi sta na primer, ko se jezero Jasna v Kranjski Gori prelevi v kino, in seveda Ljubljanski grad, ki Film pod zvezdami gosti že kar lep čas. Letos ne bo nič drugače in na grajskem dvorišču bo vsak večer od 10. julija do 2. avgusta zraslo platno in med zvezdami na nebu bodo zasijale tudi filmske zvezde. O začetkih in letošnji izdaji nam je povedala Aliki Kalagasidu, ki skrbi za odnose z javnostmi pri Kinodvoru.
Kako se je začel Film pod zvezdami?
Film pod zvezdami je star že več kot 20 let. Sprva ga je pripravljala Slovenska kinoteka v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. Predvidevam, da se je pokazala potreba po enem poletnem kinu. To je bila geneza projekta. Potem ko se ustanovi Kinodvor, pa Kinodvor nadaljuje ta projekt s Festivalom Ljubljana. Ko se ustanovi Javni zavod Ljubljanski grad, se vzpostavi to sodelovanje in od takrat, to je od leta 2011, mi to prirejamo z njimi. V zadnjih petih ali šestih letih ali pa celo desetih ima praktično vsak kraj v Sloveniji eno obliko letnega kina, kar se nam zdi super. So pa različno dolgi, po zmožnostih, kakor so ljudje pripravljeni organizirati, ker to je kar logistični podvig – dobiti lokacijo, vsa dovoljenja, platno. Zdaj je z digitalnimi projektorji nekoliko lažje, ker ni več tistih velikih kopij, ki jih je bilo potem treba prevažati naokoli, kar je bil tudi največji logistični zalogaj.
Logistični zalogaj je tudi za vas.
Predvsem je najprej treba dobiti ponovno dovoljenje za predvajanje vseh teh filmov, ker je večina že šla iz distribucije. Potem je treba dobiti tudi dovoljenje za predvajanje tudi z angleškimi podnapisi, za tiste filme, ki niso v angleščini, to je potem še poseben podvig, da je primerno tudi za tuje obiskovalce. Seveda brez slovenskih podnapisov ne gre, to absolutno ne bi šlo. Potem pa je treba pripraviti poseben projektor, ki ga imamo čez leto shranjenega v enem skladišču, ga pregledati, stestirati. Potem namestiti platno, ki se ga potem vsak dan spušča, vsak dan pripeljati stole na Grad, jih spet vsak dan pripraviti in vsak dan pospraviti. Zdi se, kot da samo prižgeš projektor in se zadeva odvije, a je v resnici kar veliko dela.
Je pa prav Film pod zvezdami poseben tudi zaradi lokacije na Ljubljanskem gradu.
Absolutno. Mislim, da je to v Ljubljani res ena izmed najlepših lokacij, predvsem pa je zanimiva z vidika, da je na Gradu vedno malo bolj prijetno hladno. Če je v dolini neznosna vročina, pa zgoraj vedno malo pihlja, oddaljen si od vseh virov hrupa in svetlobnega onesnaženja, tako da je res fantastično prizorišče. Pravzaprav se to prizorišče nekako kar samo od sebe ponuja, saj ima res veliko dvorišče, zvečer pa se nič ne dogaja. Ampak je kar nekako naravno.
Kako se je prijelo skozi leta? Je bilo tako veliko obiskovalcev že od vsega začetka?
Obiskovalci so prišli takoj, ni bilo nekih porodnih krčev. Sploh če je vroče in lepo vreme, ljudje pridejo. Ljubljančani imajo radi kino in to dokazuje vsa ta tradicija. Nekoč je bilo res veliko mestnih kinov, potem je bil prehod na bolj sodobne oblike s prvim multipleksom, vendar kino še vedno živi.
Kako izbirate filme?
Program vedno sestavljajo najbolj uspešni filmi pretekle kinematografske sezone, v smislu, da so jih gledalci zelo radi gledali že v kinu, da so dobili neke nagrade, recimo oskarjevci so zagotovo del tega programa, potem zmagovalci velikih festivalov, kot so Cannes, Benetke, Berlin. A da ne bi bilo samo kot neka repriza pretekle sezone, vsem tem dodamo še, kar uspemo dobiti novih, svežih filmov v obliki predpremier.
Kaj pa so vrhunci od začetka do danes?
Vrhunci so običajno filmi, na katere uspe priti tudi kakšen od filmskih gostov. Leta 2011 smo imeli film Besa, slovensko koprodukcijo, in je bila Iva Krajnc Bagola z nami, saj je igrala v filmu eno od glavnih vlog. Potem lani smo imeli Odrešitev za začetnike, Sonje Prosenc, Orkester od Matevža Luzarja smo tudi predstavljali na Gradu in je prišla ekipa. Kar nekaj takšnih stvari je bilo. Imeli smo tudi velikega cannskega zmagovalca, Drevo življenja Terrencea Malicka, ki je bil pri nas eden izmed najbolj gledanih filmov. Vsi filmi Wesa Andersona se vedno odlično primejo pri gledalcih in jih je res lepo gledati na zelo velikem platnu.
Kakšen pa je program letos?
Letos je spet neki preplet oskarjevcev, festivalskih zmagovalcev, imamo pa tudi štiri predpremiere. Prva je Modrost sreče, ki je sicer kot nekakšen filmski esej, v katerem nastopa samo Dalajlama, ki daje napotke, kako v današnjem res kompleksnem svetu vseeno ne obupati in živeti neko srečno in izpolnjeno življenje. Mislim, da bo ta kar odmeval pri gledalcih. Potem imamo tudi predpremiero letošnjega berlinskega zmagovalca, drugi del trilogije norveškega režiserja Daga Johana Haugeruda, z naslovom Sanje. Pozneje v avgustu in septembru si bomo v Kinodvoru lahko ogledali še druga dva dela, in sicer naslovljena Seks in Ljubezen. Zelo zanimiva trilogija. Potem sledi še predpremiera slovenske koprodukcije Fiume o morte!, reškega režiserja Igorja Bezinovića, ki je trenutno velik hit v hrvaških kinematografih in tudi eden izmed najbolj gledanih dokumentarcev. Upajmo, da se bo prijel tudi pri nas, uradna premiera bo potem septembra v Kinodvoru. Za zaključek pa mogoče še najbolj takšen poletni naslov, zelo pričakovan film Popolna zveza, drugi film ameriške režiserke korejskih korenin Celine Song. V glavnih vlogah so Dakota Johnson, Pedro Pascal, trenutno najbolj vroči igralec srednjih let, in Chris Evans, Stotnik Amerika, ki ga je zmeraj lepo videti. To so štiri letošnje novitete.
Filme pa si pridejo ogledat tudi tuji obiskovalci.
Tako je, a ker se večina vstopnic zadnja leta proda po spletu, nimamo točnih številk, ampak predvsem kolegi z Gradu ocenjujejo, da jih je do 20 odstotkov. Zadeva je zelo popularna, zelo dostopna, ker je vstopnica 6 evrov, za predpremiero pa 7 evrov. Mislim, da nobena od teh cen ni tako nizka za nobeno projekcijo v tujini, pa tudi za lokalne gledalce je to zelo dostopno.
Se pa malce zakomplicira, če je slabo vreme, kajne?
Če dežuje, če je slabo vreme, velikokrat nam jo lahko zagode tudi močan veter, ker platno deluje kot jadro in ga lahko raztrga. Zaradi vetra sicer še nismo nikoli odpovedali, zaradi dežja pa smo in projekcija v tem primeru odpade. Letos v dvorani ni nadomestnih projekcij v času Filma pod zvezdami, ker prenavljamo stranišča, bodo pa predpremiere od 3. avgusta na sporedu v Kinodvoru, če bodo odpadle. Tako da si bo te sveže naslove možno ogledati, če bodo odpadle na Gradu.
Letošnji Film pod zvezdami se začne 10. julija z animiranim filmom Valovanje, ki si je prislužil kar nekaj nagrad, tudi oskarja in evropsko filmsko nagrado za najboljši animirani celovečerni film. Med letošnjimi zanimivimi naslovi so tudi veliki zmagovalec nagradne sezone, film Anora, priljubljeno igralko Angelino Jolie pa bomo spremljali kot legendarno operno divo Mario Callas v filmu Maria. Letos imajo obiskovalci srečo, da je na sporedu tudi nova stvaritev Wesa Andersona, ekscentrična in groteskna parodija Feničanska spletka, kakšna solzica pa je skoraj zagotovljena med gledanjem tajske uspešnice Babičin vnuk. Na sporedu bo tudi oskarjevec Brutalist in Bond Daniel Craig v gejevski vlogi v filmu Queer. Razgalila se bo Demi Moore v filmu Substanca, predstavnik slovenskega filma pa bo letos Kaj ti je deklica. Našlo se bo nekaj za vsak okus, saj je letošnji Film pod zvezdami dolg 24 večerov in ponuja vsak večer drug film. Projekcije se začnejo ob 21.30, na Gradu se namreč stemni malce pozneje, trajalo pa bo vse do 2. avgusta.
