Leto obletnic
Že 21 let se poleti Ljutomer za nekaj dni prelevi v prestolnico groze, Grossmannov festival pa obiskovalcem postreže z žanrskimi filmi, ki včasih izzivajo meje dobrega okusa, včasih pa celo moralnih načel. Program je poln tako grozljivih, fantastičnih, včasih čudnih, kot tudi kultnih filmov. Tako je bilo tudi letos. Letošnjo izdajo so zaznamovale kar tri obletnice. Letos namreč mineva 120 let od prvih slovenskih filmskih zapisov in prav to je posebna obletnica za Ljutomer, kjer so ti prvi posnetki tudi nastali. Domačin Karl Grossmann, po katerem so tudi poimenovali festival, je bil odvetnik, ki pa velja tudi za pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma. Leta 1905 je namreč posnel kratka dokumentarna filma Odhod od maše in Sejem v Ljutomeru, ki so bili prvi slovenski dokumentarni filmi, posneti pa so bili prav na trgu, kjer se dogaja festival. »Zveni nekako magično,« nam je povedal Borut Horvat, član organizacijskega odbora festivala, in dodal: »Mi smo na to zelo ponosni in pravzaprav si že 21 let prizadevamo, da bi to prepoznali tudi drugi. Tako pomemben dogodek se je pravzaprav zgodil v enem malem kraju in dal pečat filmski industriji, začelo pa se je vse skupaj prav v Ljutomeru.« Zato je seveda povsem pričakovano, da so obletnico obeležili tudi na letošnjem filmskem festivalu, tudi z razstavo Grossmann Kids v hotelu Jeruzalem. Obeležili so tudi 110. obletnico obiska režiserja Fritza Langa v Ljutomeru. Tja ga je za pol leta pripeljala prva svetovna vojna, bival pa je, takrat še kot slikar in kipar, prav pri Grossmannu. Iz Ljutomera je Lang odšel kot filmar in postal eno izmed največjih imen nemškega ekspresionizma, tako imenovani oče filma noir in eden izmed najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja. Njegovo življenje je na papir prelil scenarist in risar Zoran Smiljanić v stripu Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood in ga predstavil tudi na festivalu, predvajali pa so tudi njegovo črno-belo mojstrovino Oporoka dr. Mabuseja iz leta 1933. Tretja okrogla obletnica pa je 20 let vina na festivalu. »Prva edicija je bila namreč samo festival filma, vino smo dodali naslednje leto, tako da je danes poseben večer, ko bomo razglasili vinske zmagovalce v to čast,« je dejal Horvat. Nagrade so podelili na sobotni večer, slavila pa sta šipon premium 2021 in laški rizling 2024.
Hudi mački, a brez enega pomembnega
A ker je seveda v osnovi to filmski festival, so podelili tudi filmske nagrade. Horvat nam je razložil: »Naša glavna nagrada je hudi maček za celovečerni film, letos pa je v tej kategoriji tekmovalo pet celovečercev. Potem je tu še Melies D'Argent, nagrada Evropske federacije festivalov fantastičnega filma za najboljši evropski fantastični kratki film, ki je pravzaprav največ vredna nagrada na našem festivalu, zato, ker tisti film, ki zmaga v tej kategoriji, gre v distribucijo po vseh 22 festivalih po svetu, med drugim v London, Pariz, Ameriko, Južno Ameriko, Južno Korejo in tako naprej. To so vse festivali, ki so včlanjeni v to mrežo. Potem imamo Slakove hude mačke, to so tudi za kratki filmi, pa hrupne mačke za glasbene dokumentarce. Imamo pa tudi kategorije, ki niso prisotne vsako leto. Letos bomo na primer ob okrogli obletnici podelili nagrado učencem osnovne šole, ki so ob 120. obletnici prvih filmskih zapisov risali risbice na temo Grossmann v Ljutomeru.« Letošnji festival je ponudil 24 dolgometražnih in 19 kratkih filmov iz 32 držav, od teh se jih je pet potegovalo za nagrado hudi maček, štiri za hrupnega mačka, sedem za Slakovega hudega mačka in osem za nagrado melies d'argent. Slednja je šla britanskemu kratkemu filmu Biserni glavnik, posebno omembo pa si je prislužil slovaško-češki Svoboda kokošim. Slakov hudi maček je šel kanadskemu filmu Jedec časa, posebna omemba pa ruskemu filmu Izrodki. Najboljši glasbeni dokumentarec je postal hrvaško-bosanski Grandpa Guru, posebno omembo pa si je prislužil slovenski 100 dB – Indust bag, no-budget, naredi-sam dokumentarec Gregorja Baumana, ki je nastal s pičlimi 600 evri. Glavna nagrada festivala, hudi maček za najboljši celovečerni film, pa je šel v roke režiserki Tallulah H. Schwab za film Gospod K. »Počutim se absolutno fantastično. Biti tukaj na Grossmannovem festivalu je bila tako zabavna izkušnja. Festival je zelo očarljiv, zelo sproščen, zelo oseben. Imam občutek, da so z menoj zelo dobro ravnali,« nam je povedala zmagovalka. Žirija, ki je bila sestavljena iz belgijskega filmarja Fabricea du Welza, nemškega neodvisnega producenta in filmskega avtorja Petra Braatza in slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča, je posebni omembi namenila filmoma Odsev v mrtvem diamantu in Ti si vesolje, ki je dobil tudi nagrado občinstva za najboljši celovečerec. Letos pa niso podelili nagrade za življenjsko delo, saj niso imeli osrednjega gosta. V preteklih letih so to nagrado podeljevali legendam žanra, ki so festival tudi obiskali in še danes veljajo za vrhunce teh 21 let, pravi Horvat: »Seveda so najpomembnejši naši gostje, ki so prihajali k nam in smo si zato tudi te edicije zapomnili. Vedno so bili recimo igralci bolj prepoznani s strani obiskovalcev, tako kot so na primer Christopher Lee, Franco Nero, Robert Englund. Mi smo res eminentna imena gostili na našem festivalu.«
Obfestivalske dejavnosti
Festival pa je znan tudi po svojih obfestivalskih dejavnostih. »Imamo malo delavnico groze, ki jo organiziramo vsako leto in pridejo filmske ekipe, ki v času festivala v nekaj dneh posnemajo film, ga zmontirajo in na festivalu tudi že prikažejo. To delamo že od leta 2008, ko je bil naš gost Roger Corman, priznani hollywoodski režiser, ki je pravzaprav naredil film Mala prodajalna grozot, Little Shop of Horrors, ravno na ta način, da ga je v treh dnevih posnel in zmontiral,« nam je povedal Horvat, in dodal, da so letos v program dodali tudi novosti: »Vedno si prizadevamo privabiti nove stvari. Letos smo začeli na primer z VR-tekmovanji, imeli smo cosplay tekmovanje, namizne igre in tako naprej. Poskušamo privabljati tudi mlajše občinstvo in seveda ljubitelje tega žanra na splošno, ne samo filma. Tudi subkulturna tržnica je izjemno dobro obiskana, izjemno veliko prijav smo imeli letos, tako da smo veseli.« Že nekaj let pa je stalnica na festivalu tudi povorka zombijev in ljudje komaj čakajo, da se bodo našemili in se sprehodili po ulicah Ljutomera. Zombiji pridejo iz vse Slovenije, Pika in Matevž sta tako prišla iz Kopra. »Rad imam grozljivke in tu je dosti grozljivega filma in tudi, ker imam rad vino,« nam je razlog za obisk festivala razložil Matevž, Pika pa je dodala: »Tudi jaz imam rada grozljivke, alternativno kulturo, alternativno glasbo in politiko. Dobro je vzdrževati to kulturno dediščino, pod katero spada Grossmann in pač podpirati tudi seveda slovensko ekonomijo. Je v delu Slovenije, ki ga marsikdo še ni obiskal in ne ve zanj, ampak ti kraji so zelo lepi.« Z veseljem pa na festival pridejo, tudi kot zombiji, tudi domačini. Sandra in Suzana, mati in hči iz Ljutomera, se vsako leto odlično našemita. Letos sta bili lika iz Alice v čudežni deželi. »Sami vse izdelava, sami se naličiva, vsako leto se potrudiva. Tako da sva zdaj že začeli razmišljati, kaj bova prihodnje leto,« sta nam povedali in dodali: »Najbolje je, ko prideva in nihče ne ve, kdo sva, čeprav sva tu doma. To pomeni, da nama je uspelo, da sva bili uspešni.« Za tiste, ki pa mogoče niso najbolj vešči filmske maske, poskrbi maskerka in vizažistka Mateja A. Naberšnik z ekipo: »Kar veliko ljudi je prišlo letos, več kot smo pričakovali. Prej so me vprašali, koliko jih je bilo, a nimamo pojma, ker od dveh popoldne nismo dvignili niti glave, tako da smo jih namaskirali ogromno.« Grozljive maske so različne, številni pa s tem izživljajo tudi nekaj pomembnega. »Določene ljudi sem imela, ki so rekli: naredi me to pa to, ker me je tega strah. Ali pa samo izživljajo svoj skrito strast,« je še povedala Naberšnikova. Povorka živih mrtvecev se je odmajala po glavnem trgu, a festival ni samo strašil. V nedeljo se je zaključil s sekcijo namenjeno otrokom in mladini, predvajali so tudi kultni film Poletje v školjki.
