Nezemljani hočejo uničiti Zemljo!
Teddy Gatz (Jesse Plemons) in njegov avtistični bratranec Don (Aidan Delbis) sta globoko zabredla v svet teorij zarot. Teddy, ki dela v skladišču, v prostem času pa je zagreti čebelar, je prepričan, da je Michelle Fuller (Emma Stone), izvršna direktorica velike farmacevtske korporacije Auxolith, v resnici pripadnica sovražne tuje vrste Andromedancev, ki ubijajo čebele na Zemlji, uničujejo skupnosti, ljudi silijo v otopelo pokorščino in načrtujejo uničenje planeta.
Ker je njuna misija rešiti svet, Michelle ugrabita, jo zapreta v klet, ji obrijeta glavo in prekrijeta telo s antihistaminsko kremo, da ne more poslati klica v sili drugim Andromedancem. Teddy ji da štiri dni časa, da se dogovori za sestanek s cesarjem Andromedancev. Izkaže se, da je Teddyjeva mama (Alicia Silverstone) sodelovala v kliničnem poskusu za eksperimentalno zdravilo Michelline korporacije, kar jo je spravilo v komo. Klobčič Teddyjevega in Michellinega sveta se začne razpletati in začnejo padati laži, resnice in glave.
Hollywoodska različica s pridihom
Bugonija (Bugonia) je nova črna komedija, ki jo je režiral priznani grški vizionar Yorgos Lanthimos, ki je zaradi svoji genialnosti v vsakem filmu obkrožen s hollywoodskimi zvezdami. Med drugim se je podpisal pod kultni film Jastog (The Lobster) in tudi pod Najljubša (The Favourite) ter Nesrečna bitja (Poor Things), v katerih je blestela Emma Stone in si prislužila oskarja. Lanthimos je mojster črnih komedij, ki se satirično lotijo nečimrnosti, krutosti in predvsem neumnosti človeške vrste. Bugonija ni nič drugačna, na premieri na letošnjem Beneškem filmskem festivalu pa je navdušila zaradi svoje provokativne teme ter kombinacije satire, psihološke drame in znanstvene fantastike. Ni pa ideja zrasla na njegovem zeljniku, ampak je scenarij nastal na podlagi južnokorejskega kultnega filma iz leta 2003 Save the Green Planet!, ki še vedno velja za enega najbolj edinstvenih in izvirnih filmov v zgodovini južnokorejske kinematografije. Original je režiral Jang Joon-hwan, ki so mu zaupali tudi režijo zahodnjaške različice, a se je pozneje umaknil zaradi zdravstvenih težav, vendar ostal izvršni producent. Nasledil ga je Grk, ki pa je ustvaril hollywoodski izdelek s svojim pridihom.
Kaj je res in kaj ne
Tematsko se film dotika težav družbe, s katerimi se soočamo danes – polarizacije, vpliva dezinformacij, teorij zarot, kapitalističnih korporacij ter alienacije. Lanthimos je v Bugoniji ustvaril podobo družbe, ki je absurdna, iz teorij zarote pa se rojevata nasilje in obsedenost. Deluje kot groteskna satira današnjega kapitalizma in neverjetne korporativne moči, pa tudi kot temačen distopičen svet, v katerem dezinformacije in paranoja vodijo do ekstremov ter celo brutalnega nasilja. Film ustvarja napetost med tem, kaj je v resnici res, in tem, kar liki mislijo, da je res, saj verjamejo le informacijam, ki potrjujejo njihova prepričanja.
Zato tudi naslov Bugonija ni nobeno naključje. Izvira namreč iz grške besede, ki je bila v stari Grčiji del ljudske prakse, utemeljene na prepričanju, da se čebele spontano razvijejo iz trupla goveda. Lanthimos to simboliko uporablja kot zanimivo metaforo – čebele predstavljajo hierarhične strukture moči in krhkost družbe, imaginarno govedo pa korporativne veljake, katerih padec lahko sproži nove oblike življenja. Sporočilo glasno odmeva ter postavlja ogledalo sodobni družbi in človeškim strahovom.
