Govorice, da naj bi Netflix za približno 72 milijard dolarjev prevzel Warner Bros., so dodatno razburkale razpravo. Še bolj kot sama številka pa bode v oči podatek, da naj bi Netflix zagovarjal le 17-dnevno ekskluzivno kino-predvajanje, preden bi filmi prešli na pretočno platformo. To bi pomenilo radikalen odmik od dolgoletnega modela, na katerem je temeljila filmska industrija.
Hkrati pa tudi blagajniški prihodki padajo. Tudi filmi Marvela, nekoč praktično garantirane uspešnice, se vse pogosteje soočajo s skromnejšim obiskom. Vse to vodi do neprijetnega, a neizogibnega vprašanja: ali smo priča začetku konca klasičnega obiskovanja kina?
DiCaprio: bodo kinematografi postali niša?
Skrb ne prihaja le iz finančnih poročil, temveč tudi iz ust ustvarjalcev. Leonardo DiCaprio je v intervjuju za The Sunday Times odkrito podvomil o prihodnosti kinodvoran. Zanimalo ga je, ali imajo ljudje sploh še »apetit« za kino izkušnjo ali pa bodo kinematografi sčasoma postali nekaj obrobnega.
»Vse se spreminja z bliskovito hitrostjo,« je dejal. »Najprej so iz kinov izginili dokumentarci. Zdaj imajo drame zelo omejen čas, ljudje pa preprosto čakajo, da jih lahko gledajo doma na pretočnih platformah.«
Svojo misel je zaostril s primerjavo, ki je odmevala: ali bodo kinodvorane postale prostor, kamor bodo hodili le filmofili, podobno kot jazz klubi za ljubitelje jazza? Torej prostori za manjšo, zvesto publiko, ne pa več za množice? DiCaprio sicer upa, da bodo »pravi vizionarji« še naprej ustvarjali filme, ki jih bo vredno videti na velikem platnu, a priznava, da prihodnost ni samoumevna.
Ko tudi uspeh ni dovolj
DiCapriova skrb ni osamljen primer. Film One Battle After Another, v katerem je igral glavno vlogo, je v kinih po svetu zaslužil 205 milijonov dolarjev. Na prvi pogled soliden rezultat, a po poročanju revije Variety bi moral Warner Bros. za pokritje stroškov doseči okoli 300 milijonov. Kar v praksi pomeni 100 milijonska izguba! To kaže na novo realnost: tudi filmi z velikimi imeni in dobrimi kritikami niso več finančno varni.
Netflix proti kinu
Nekateri vodilni v industriji so še bolj neposredni. Ted Sarandos, sopredsednik uprave Netflixa, je lani izjavil, da je kino izkušnja za večino ljudi »zastarela ideja«, in dodal, da Netflix pravzaprav »rešuje Hollywood«. Izjava je dvignila veliko prahu, a obenem odraža miselnost podjetja, ki stavi na domače gledanje kot novo normalnost.
Avatar, nadaljevanja in utrujenost občinstva
Tudi veliki spektakli niso več nedotakljivi. Čeprav je Avatar: Fire and Ash presegel milijardo dolarjev svetovnega zaslužka, se ne bo približal rezultatom prvih dveh filmov iz franšize. Režiser James Cameron je že pred premiero priznal, da ga skrbi obisk, in opozoril na več dejavnikov, ki delujejo proti kinematografom.
V podkastu The Town with Matthew Belloni je govoril o utrujenosti od neskončnih nadaljevanj. Po njegovem mnenju ljudje nadaljevanja pogosto podcenjujejo, razen kadar gre za jasen zaključek zgodbe, kot pri tretjem Gospodarju prstanov. A tudi takrat ni zagotovila, da bo občinstvo razmišljalo enako.
Kot dodatni udarec je omenil kombinacijo pandemije in razmaha pretakanja. Po njegovih ocenah danes v kino hodi le še okoli 75 odstotkov obiskovalcev v primerjavi z letom 2019. V istem intervjuju je morebiten prevzem Warner Brosa s strani Netflixa označil za »katastrofo«.
Knjižnice vsebin in umetna inteligenca
V ozadju govoric o prevzemu se skriva še en pomemben motiv. Po nekaterih poročilih si Netflix želi predvsem obsežno knjižnico vsebin Warner Brosa. Ne le zaradi filmov in serij samih, temveč tudi zato, ker bi takšen arhiv dolgoročno okrepil razvoj orodij in vsebin, povezanih z umetno inteligenco. Vprašanje prihodnosti kina tako ni več le kulturno, temveč tudi tehnološko in poslovno. Ali bo velika dvorana s platnom in temnim prostorom preživela v svetu, kjer je vse na dosegu enega klika, ostaja odprto. Jasno pa je eno: odgovor bo odločil, kakšne filme bomo gledali – in kje.
