Régis Fayette-Mikano se je rodil v Parizu sredi 70. let, otroštvo preživel v Kongu in odraščal v Strasbourgu. Konec 80. let je z bratom Bilalom ustanovil rap skupino New African Poets. Leta 2004 je izdal samostojni prvenec Le Face à face des cœurs, drugi album Gibraltar (2006) je že požel navdušenje. Izdal je tudi nagrajeno književno delo Naj Alah blagoslovi Francijo. 18. maja prihaja na Drugo godbo.

Zakaj ste zadnji album poimenovali Dante?
Razlogov je več. Najprej zato, ker menim, da moramo morda prečkati osebni pekel, preden lahko spoznamo osebni paradiž, vse nas druži ta zgodba o duhovnem popotovanju. Poleg tega je Dante Božansko komedijo pisal v toskanskem narečju, čeprav je bil tedaj jezik intelektualcev latinščina. To je močno sporočilo, saj pravi, da do književnosti in pesništva nimajo pravice le izbranci, temveč prav vsi. Tudi rap, slam in poezija ter književnost in umetnost nasploh niso le pravica tega ali onega plemena, temveč nas vseh.

Kdaj in kje ste se srečali z Brelovim pianistom Gérardom Jouannestom?
Tega je kakih pet let. Sem velik ljubitelj Jacquesa Brela, zato so se mi izpolnile sanje. Delam z njegovim pianistom, ki zame sklada tudi glasbo. Ko sem mu predlagal srečanje, je povabilo sprejel. Zelo dobro sva se ujela, vse je steklo naravno, kot da bi že od nekdaj delala skupaj, to je res čudovito. Ker je tudi pianist in mož Juliette Gréco, s katero je na skoraj stalni turneji, je zelo zaseden, zato ne hodi pogosto z mano po svetu. V Franciji se mi večkrat pridruži na odru.

Koncerti se verjetno precej razlikujejo od plošč?
Vsekakor, povsem. Zame je plošča ena stvar, oder pa čisto druga. Plošča je v bistvu samo izgovor, in sicer dober izgovor, da grem lahko na odre, kjer se začne moje pravo delo. Koncert si delimo z ljudmi, izkušnja je veliko močnejša, na odru dam vse od sebe.

Imate morda sporočilo za naše bralce, vabilo na koncert?
Dvoje sporočil imam. Najprej, še naprej izpovedujte ljubezen življenju, ker je to zelo pomembno, sploh kadar je težko. In seveda, če si želite skupaj z mano deliti trenutke močnih čustev, jih lahko doživljamo skupaj na koncertu. Tudi to je nekaj.

Celoten intervju preberite v aktualni številki Stopa (številka 19, izid 13. maj), več o Drugi godbi pa tukaj.