Revija stop
Glasba

Na 60. rojstni dan izdal težko pričakovani deseti studijski album Alpe Adria Club

Teja Pelko
2. 12. 2025, 10.10
Posodobljeno: 2. 12. 2025, 10.14
Deli članek:

Najprej nazdravil s sedmo silo, zatem še z ožjim krogom svojih najbližjih.

Jure Klobčar
Magnificov prvi studijski album po skoraj desetletju ponuja izjemno domiselno in ustvarjalno mešanico glasbenih vplivov, s katerimi se je poigraval skozi več kot 30 let trajajočo glasbeno kariero, tokrat pa jih je povezal na prav poseben način. Kot pravi, gre za glasben izdelek, v katerem se tako kot v istoimenski regiji med seboj mešajo italijanske kancone, alpska melodika in balkanski temperament.

Magnifico je 1. decembra dopolnil 60 let, na ta dan pa je izdal tudi težko pričakovani deseti studijski album z naslovom Alpe Adria Club, prvega po skoraj desetletju. Napovedala sta ga že singla Korak po korak in Hišica, album pa prinaša še osem skladb, ki ponujajo stilsko dovršeno in vsebinsko razgibano glasbeno doživetje, prepleteno s prepoznavno Magnificovo lirično noto. Več o tem in o tem, kako se počuti s šestimi križi na plečih, preverite v nadaljevanju.

Jure Klobčar
Pri ustvarjanju plošče Alpe Adria Club je Magnificu stala ob strani preverjena ekipa glasbenih sopotnikov.

Kaj je na novi plošči Alpe Adria Club?
Na njej je standardnih deset komadov – dva singla, ki sta izšla že prej, Korak po korak in Hišica, ter osem novih, ki imajo skupno nit, da so si zaslužili tako ime, kot smo ga dali plošči.

Letos boste tradicionalno, čeprav z določenimi prekinitvami, spet imeli božični koncert. Tokratni se bo imenoval Alpe Adria Show, zgodil pa se bo 25. decembra v Stožicah. Kaj pripravljate?
To postaja naključni tradicionalni koncert. Nisem še ujel dobrega tempa. Vsako leto sem ugotovil, da tega ne morem, morda vsaki dve leti ali vsake tri. Novo na koncertu bo nova plošča, zato smo se tudi odločili, da bo v Areni, ker je to odlična priložnost, da pred velikim občinstvom predstavim nove stvari. To bo sicer moj klasičen koncert z vsem mojim železnim repertoarjem, ko bomo eni koncertni logiki vtkali še nove stvari, ki smo jih naredili.

Kje ste bili lani na ta dan? Je, odkar ste dedek in stric, ta praznik pri vas drugačen?
Jaz sem muzikant, navajen sem, da sem ob takih dnevih v službi. Če nisem, sem pa doma. Ne spomnim se. Najbrž smo kaj jedli.

Jure Klobčar
Aleksander Pešut - Schatzi bratu želi, da bi živel vsaj še enkrat toliko in da bi mu lahko on igral na pogrebu.

Na ta dan torej ni nič posebnega na mizi, da bi si ga zapomnili po tem?
Jaz poskrbim, da je na mizi vsak dan nekaj posebnega, božič ni nobena izjema. Ne bi se hvalil s tem, ker me je v resnici malo sram, ampak jaz sem vsakodnevna kuharica. Jaz kuham vse: juhe, golaže, jote, pasulje, različne pašte … 

Verjetno pa danes, za svoj 60. rojstni dan, ne boste kuhali vi?
Ne, sem že včeraj naredil, da imajo še za danes.

Kaj pa ste pripravili?
Včeraj sem delal svinjska rebra – dolgo pečenje, tri, štiri ure sem jih mučil, pa zelenjavni riž, solato in juho iz hokaido buče. Naredil sem malo več, da imajo še za danes.

Jure Klobčar
Igralec, televizijski voditelj in poslanec Jonas Žnidaršič slavljencu želi vse najboljše in še na mnoga leta; da bi bila še dolgo prijatelja in se še dolgo dobro imela ter da bi nam še dolgo delal glasbo in da bi ga imela Slovenija še dolgo rada.

Kako boste danes proslavili rojstni dan?
Ne vem, nimam nekega voznega reda. Z družino in bendom bomo šli v meni ljubo restavracijo v Ljubljani. Moj ožji krog, nas sto, dvesto. Ne, ne, nikakor. (smeh)  

Kaj sami sebi želite ob tem jubileju?
Na to pa sploh nisem pomislil. Ne bi si upal česa želeti ali pričakovati. Pričakovanja so zibelka razočaranj. Sem kar zadovoljen, odlično se počutim. Ne vem, ali sem se kdaj bolje počutil. To je smešno reči pri mojih letih, ampak res je tako.

Jure Klobčar
Frontman skupine Joker Out Bojan Cvjetićanin Magnificu ob 60. obletnici želi najprej veliko zdravja, kot drugo pa, da mu nikakor ne bi usahnil vodnjak inspiracije in aspiracije, iz katerega zelo uspešno že desetletja črpa, ter da bi nam z njim še naprej barval življenje in naš kulturni prostor.

Revija Stop