Osmega septembra bo v Cankarjevem domu v okviru 73. Ljubljana Festivala na sporedu Verdijeva opera Otello v produkciji SNG Opera Balet Maribor. Opera sledi tragičnemu padcu mavrskega generala Cipra Otella, ko ga zavistni Jago, njegov praproščak, zmanipulira, da verjame v nezvestobo žene Desdemone, kar na koncu pripelje do umora in samomora. Naslovno vlogo bo interpretiral urugvajski tenorist Carlos Marcelo Ventre, Desdemono slovenska sopranistka Sabina Cvilak, Jaga pa slovenski baritonist Luka Brajnik. S slednjim smo se pogovarjali o omenjeni operi in tudi o njegovem dedku, prvaku ljubljanske operne hiše Miru Brajniku, ki ga je nekaj časa učil petja.
Osmega septembra boste v Cankarjevem domu nastopili v Verdijevi operi Otello. Česa se najbolj veselite?
Jago je vloga, ki jo še posebej rad pojem, in vesel sem, da jo lahko ponovno izvajam.
Imate sicer raje vloge, ki so vam osebnostno podobne ali različne?
Priznati moram, da me zlobne vloge še posebej zabavajo. So kot svet, oddaljen od resničnosti, in zabavno je, da lahko za določen čas na odru postaneš povsem drugačna oseba.
Študij petja ste začeli s svojim dedkom Mirom Brajnikom, prvakom ljubljanske operne hiše, po zaključenem študiju ekonomije. Zakaj šele takrat?
Mislim, da je bil pravi čas, da začnem z glasom, kot je moj, bolj poglobljeno razvijati tehniko z zrelostjo telesa in glasilk. Ekonomijo sem zaključil, ko sem že tri leta študiral petje.
Kako se je bilo učiti z dedkom?
Z njim sem začel spoznavati svet glasov, predstavil mi je osnove tehnike, a potem sem se odločil nadaljevati po drugih poteh, ker sem tako dobil širši pogled.
Ste ga kdaj gledali tudi na odru?
Ne, te priložnosti nisem imel, ker je nehal nastopati, še preden sem se rodil. A seveda je bilo lepo, da sem ga lahko poslušal doma.
Sta skupaj obiskovala opere?
Nikdar skupaj, ker se je po tem, ko se je odločil prenehati peti, polno posvetil drugim hobijem in se oddaljil od opernega sveta.
Sami ste veliko nastopali tudi v tujini. Kaj je največja razlika med po(ustvarjanjem) tam v primerjavi s Slovenijo?
Bistvene razlike ni, tudi naša publika je lahko zelo živa, gotovo pa v Italiji bolj podrobno poznajo dela italijanskih skladateljev, ker je to njihov ponos in močna tradicija, sploh skladatelja, kot sta Verdi in Puccini.
Kje so bolj kolegialni sodelavci oziroma se stkejo bolj pristne vezi med vami?
S pravimi ljudmi se človek vedno dobro ujame, ne glede na narodnost.
Kaj vas poleg petja še veseli?
Dela na vrtu nikoli ne zmanjka, starodobniki in bolj ekstremno gorsko kolesarjenje.
