Film Hišna pomočnica (The Housemaid) je ameriški psihološki triler, ki ga režira Paul Feig po scenariju Rebecce Sonnenshine. Nastal je po istoimenskem romanu Freide McFadden iz leta 2022, ki je postal svetovna uspešnica. Zanimivo se je vprašati, zakaj.
V glavni vlogi nastopa Sydney Sweeney kot Millie, mlada ženska z burno in bolečo preteklostjo, ki si obupno želi novega začetka. Upanje najde v na videz idealni zaposlitvi: postane hišna pomočnica premožnega in uglednega para, Nine (Amanda Seyfried) in Andrewa (Brandon Sklenar). Kar je sprva videti kot stabilno zatočišče in priložnost za svež začetek, se kmalu spremeni v nevarno igro psiholoških manipulacij.
Hiša, v katero Millie vstopi, se hitro izkaže za prostor zamolčanih napetosti, zatrtih čustev in prikritih laži. Ko začne odkrivati nenavadna pravila, skrivna vedenja svojih delodajalcev ter drobce resnice, ki ne sodijo v nobeno običajno gospodinjstvo, postane jasno, da je popolnost družine le skrbno izdelana fasada. Z vsakim novim dnem je Millie bolj ujeta v mrežo sumljivih dogodkov, kjer nič ni takšno, kot se zdi, in kjer celo vrata, ki naj bi vodila ven, ponujajo le še globlji vstop v neznano. Napetost narašča, ko Millie spozna, da hiša, ki bi morala pomeniti varnost in novo življenje, v resnici postaja labirint strahu, manipulacij in nevarnih skrivnosti, iz katerega se morda ne bo mogla rešiti.
V filmu nastopajo tudi Michele Morrone in Elizabeth Perkins, ki dodatno oblikujeta psihološko dinamiko zgodbe ter prispevata k stopnjevanju tesnobne atmosfere.
Za glasbo je poskrbel skladatelj Theodore (Michael) Shapiro, ki ponovno sodeluje z režiserjem Feigom – Hišna pomočnica predstavlja njuno že sedmo skupno sodelovanje. Shapirov glasbeni prispevek je subtilen in neopazen, a prav ta minimalistična zvočna estetika pripomore k občutku nelagodja, ki se neopazno plazi skozi celoten film. Čeprav njegovi motivi niso vsiljivi, učinkovito podpirajo psihološko napetost in atmosfero, ki jo film gradi prizor za prizorom.
