Kakšno je bilo leto 2014?

Za ProPlus je bilo to leto odlično, dosegli smo vse načrtovane cilje, najbolj me veseli, da smo zadovoljili gledalce – vsaj številke tako kažejo. Tudi zame je bilo zelo zanimivo, ker se je zaključila še ena sezona Talentov in ker sem zadnjega pol leta razcepljen med Ljubljano in Bukarešto, kjer pomagam kolegom. In sem se marsikaj novega naučil.

 Kaj konkretno počnete v Romuniji?

Začasno vodim programski oddelek, tako kot tukaj.

Verjetno je zelo naporno sedeti na dveh tako pomembnih stolčkih hkrati?

Ja, zelo, a k sreči imam veliko kondicije in zdravje mi služi.

Na Romunijo gledamo kot na slabše razvito, zaostalo državo. Verjetno to ne drži?

To zagotovo ne drži v primeru televizijskega trga. Televizijske postaje tekmujejo z vsemi aduti, gledalci imajo fantastično izbiro. Ob petkih lahko na primer izbirajo med lokalnimi verzijami The Voice in X-Factor, ob ponedeljkih in torkih med Master Chefom in Hell's Kitchen. Konkurenčna tekma je izjemna trda, ampak gledalci imajo veliko od tega. Obstaja pa velika razlika med našim in romunskim televizijskim okusom. Romunski gledalci obožujejo televizijski čvek, ki ga pri nas praktično ni. V vsakem trenutku lahko na kakšni romunski postaji prisluhnete zvezdniku in njegovi pravi ali namišljeni zgodbi.

 Koliko je zaradi Romunije trpelo vaše delo v Sloveniji?

Nič, tudi ko sem bil tam, sem poskrbel, da je tu vse normalno teklo in da nisem manjkal na Talentih.

Očitno imate dobro ekipo, na katero se zanesete.

Absolutno! Ekipa je izvrstna. Gojim tak način dela, da sodelavcem pustim svobodo, da sami sprejmejo odločitve, ker se le tako naučimo. Odločitev pa seveda vsebuje tudi odgovornost.

 Ki jo ponavadi radi zvalimo na koga drugega.

Ne, pri nas na Pop TV ne. V Sloveniji sicer to radi počnemo, bodisi prelagamo odgovornost na kolektivno raven ali na koga, ki je višje na lestvici. Jaz pa rad sprejmem odgovornost za svoja dejanja.

 V zadnjem času je bilo pri vas kar nekaj odhodov, tudi večjih imen, predvsem na Planet TV …

Kdo?

 Na primer Tomaž Perovič, urednik informativnega in športnega programa …

Ne vem, zakaj se je Tomaž odločil za odhod, ker tega ni delil z nami. Ne vem, kakšni so bili njegovi motivi. Drugih pa ni bilo toliko, morda se zdi, ampak številka ni tako velika. In tudi odhod teh ljudi ni nujno velika izguba za oddaje.

Perovič, Mirko Mayer, Nejc Simšič, Blaž Jarc … Nimate težav zaradi pomanjkanja ljudi?

Ne. Vsak, ki se odloči za ta korak, se odloči iz osebnih motivov in verjame, da je naredil pravo karierno potezo, zato take odhode vedno podprem. In z vsakim odhodom se odpre možnost sprememb, te pa so stalnica televizije. Ljudje se radi ulovimo v neke ustaljene vzorce, in ko nekdo gre, je možnost, da se ti spremenijo. Televizija potrebuje svežino, spremembe, novosti … Zame je vsak odhod izziv in tega se vedno veselim.

 Ampak naši gledalci so zelo zvesti in vezani na ljudi in oddaje, torej so za gledalce odhodi v nekem smislu stresni.

Ja, gledalci so navajeni televizijskih obrazov, ampak Mirko, Nejc in Blaž niso bili ključni obrazi oddaj. Na primer, odhod Mirka Mayerja s Sveta nima zveze z višjo gledanostjo oddaje. Za to je odgovorna ekipa, njihovo trdo delo, vsebino poskušajo približati gledalcem. In na televiziji vedno šteje ekipa, nikoli posameznik. Svet danes žanje rezultate dela, ki smo ga začeli pred tremi leti. In odhod enega novinarja na to absolutno ne more vplivati.

 Navade TV-gledalcev se zadnja leta precej spreminjajo, zaradi spremenjenega dnevnega bioritma (dlje delamo, kasneje prihajamo domov) se je fokus premaknil med dvajseto in enaindvajseto uro, večja je izbira in dostopnost kanalov, gledamo lahko na različnih platformah (tablični računalnik, telefon) … Kako se spopadate s tem?

Zaradi tega je delo na televiziji izjemno dinamično. Vzemimo na primer informativne programe. Če smo bili leta 1995 pred izzivom, kako ustvariti informativno oddajo, ki bo bolj gledana kot nacionalkin Dnevnik, smo danes še pred večjim izzivom. Zaradi vsega, kar ste našteli v vprašanju. Danes je gledalec ob sedmih informiran o vseh pomembnih dogodkih doma in po svetu. Kako torej na novo vzpostaviti relevantnost informativnih televizijskih vsebin ob katerikoli uri? Zame je to fantastičen, zanimiv izziv.

 Kakšne rešitve ste našli?

Ugotovili smo že marsikaj, a tega ne smem na glas povedati, da ne bo konkurenca prebrala (smeh).

 Kakšna konkurenca je za vas Planet TV? Beležite upad gledalcev?

Informativna oddaja Planeta ne vpliva na gledanost 24ur. Če je bila njihova misija s prenovo oddaje Danes izboljšati gledanost, tega premika praktično ni.

 Ampak to je počasen proces, tek na dolge proge. Verjetno morate malo misliti tudi na to in se prilagajati?

Mi se predvsem prilagajamo navadam gledalcev. Moj moto je: 90 odstotkov časa za to, kar ti počneš, in 10 odstotkov za konkurenco. Le tako lahko napreduješ. S konkurenco se ukvarjam toliko, kot je potrebno: kaj in kako počnejo, kaj je novega, drugačnega. Bolj se ukvarjam s tem, kaj moramo mi narediti prav, da bodo naši gledalci ob koncu dneva zadovoljni.

Slovenski gledalci so precej zvesti, imajo svoje navade, težko jih je premakniti …

Ne, ni tako! Saj gledalci se ves čas premikajo, so kot ribice v ribniku: jih skušaš ujeti, pa skočijo drugam. Gledalske navade niso stalne. Če si uspešen in jih zadovoljiš, imaš gledalce na svoji strani, če pa nisi uspešen, izberejo kaj drugega. To se pri nas ves čas dogaja. S povečano ponudbo kabelskih programov so se navade segmentirale, ljudje so začeli konzumirati vsebine, ki jih prej niso poznali, športa je več … Skratka: gledalske navade nikoli niso stalne, če bi tako razmišljali, potem ne bi nič spreminjali, ničesar novega dodali.

Kaj novega boste dodali v letu 2015?

Prihodnje leto bo razburljivo za nas in za gledalce. Najbolj vznemirljiva novost na Pop TV je junaški resničnostni šov Gasilci: Enota 14, v katerem bomo spremljali prostovoljne gasilce in gasilke. Borili se bodo na vadišču, opravljali dobra dela. Zase in za svoje gasilsko društvo. To so slovenski junaki in pokazali jih bomo v drugačni televizijski luči. Novost bo tudi oddaja Dan neskončnih sanj, v kateri bomo izpolnjevali želje gledalcev, vrača se nova sezona šova Znan obraz ima svoj glas, nova bo tudi najbolj romantična TV-oddaja Popolna poroka. Nismo pozabili niti na gledalce Kanala A, spomladi prihaja Big Brother in jeseni ekskluzivne tekme Lige prvakov in Lige Evropa.

 Kaj pa igrani program?

Na tem področju testiramo, ampak za pripravo dobre serije potrebujemo več časa. Vem, da gledalci ta žanr pogrešajo, je pa to najtežje narediti. V Sloveniji namreč manjka scenaristov.

 Za kar ste našli rešitev: predelavo tujih scenarijev (Mamin dan in Na terapiji).

Ja, tudi to je možnost, ni pa vse primerno za predelavo.

 Kaj pa finančno, je serija primerljiva z resničnostnim šovom?

Televizijsko življenje serije je drugačno od resničnostnih šovov. Serijo lahko predvajaš večkrat, na dolgi rok ima večjo uporabno vrednost. Zato se v dobre domače serije splača investirati.

 Vi jih očitno res dobro izrabljate, saj serije vsako leto ponavljate.

Ja, ker Naša mala klinika med gledalci še vedno zažiga. Očitno bo to zimzelena uspešnica naših zaslonov. Prihajajo nove generacije gledalcev in se ob njej zabavajo.

 Obeta se nam torej cel kup resničnostnih oddaj. Tudi na Planetu TV so na polno začeli z njimi.

To je dobra novica za gledalce, več ponudbe, več izbire. V veliki sliki Planet ni hudo posegel v ta segment. Sem pa Igorju Gajiču čestital za izbor, Kmetija je dober format. Na koncu sezone so bili zadovoljni tako gledalci oddaje Gostilna išče šefa kot gledalci Kmetije.

Kot pravite, imamo slovenski gledalci zdaj končno možnost izbire. To se vam verjetno mora poznati pri gledanosti?

Ne, pri gledanosti resničnostnih šovov ne.

 So televizije tiste, ki oblikujejo okus gledalcev, ali gledalci narekujejo vsebine TV-programa?

To je dvosmerna cesta. Televizija seveda vpliva na okus gledalcev, hkrati pa se spreminjajo tudi okoliščine, ki vplivajo na spremembo navad in okusa gledalcev. Kar na koncu vpliva na naše odločitve v zvezi z izborom vsebin.

 Kaj, če k nam pridejo ponudniki vsebin na zahtevo (video on demand), kot je npr. Netflix?

To bi bila samo spodbuda za razvoj storitev videa na zahtevo in naš Voyo. A se ne bojimo, saj so ključna prednost Voya domače vsebine, Netflix pa tega nikoli ne bo imel.

Kaj pa tuj igrani program? Rekla bi, da vas je Planet TV prehitel, imajo kar nekaj novih serij in filmskih premier, medtem ko vi vsako leto ponavljate stare uspešnice, v prazničnem času npr. Sam doma …

Kaj pa je narobe s filmom Sam doma? Žal nimamo slovenske filmske božične klasike, tako kot večina evropskih narodov. Na Češkem je to na primer film Tri orisky pro Popelku. Pri nas je pač film Sam doma. Lahko se mu posmehujete, ampak gledalci ga sprejemajo. Lani je bil drugi najbolj gledan film leta. Drugače pa smo to jesen v povprečju imeli dve filmski premieri na teden na Popu in dve na Kanalu.

 Morda stare filme gledamo zato, ker nimamo druge izbire?

Počakajte, lahko takoj preveriva. Na Planetu je bila v ponedeljek premiera filma Maščevalci, zelo drag film, ki je imel 9-odstotni delež gledalcev, na Kanalu A je bil takrat Izbruh s 13-odstotnim deležem, na Popu pa Kako se izogniti božiču z 29-odstotnim. Če pogledate, kakšni novi filmi prihajajo v kino: Slovenija ni dežela stripovskih junakov, znanstvene fantastike ali akcije, ampak dežela romantičnih komedij in ne preveč težkih dram, ki jih Hollywood vedno manj snema. Zato premiere novih filmov enostavno ne najdejo toliko gledalcev na televizijah. Pred kratkim smo na primer imeli premiero filma Rock za vse čase, ki ni bila uspešna. Premiera ne zagotavlja gledanosti.

Kaj pa vi gledate kot gledalec?

Nogomet, kak dober dokumentarec, predvsem zgodovinske imam rad, in kakšen dober film, samo ne znanstvene fantastike. (smeh)

 Bo klasično televizijo povozila nova tehnologija?

Klasična televizija je in bo še vedno glavni generator najbolj zanimivih, relevantnih vsebin. Ne, klasična, linearna televizija bo živela naprej. Video na zahtevo bo njena dopolnitev, gledalec se bo sam odločil, kaj in kdaj bo gledal. Potrebujemo pa oboje. In bolj ko se stvari globalizirajo, bolj pomembne so lokalne vsebine, sploh za majhne države, kot je Slovenija.