Zdaj se večinoma posveča novim medijem in družbenim omrežjem, kdaj še napiše kak članek ali naredi intervju in je del uredništva spletnega mesta Metina lista. Ste že opazili, kako aktivnega duha in širokih pogledov so?
O projektu Metina lista je Nataša Briški razmišljala že v času, ko je živela v ZDA. "Aktivizem Američanov je nalezljiv in v Washingtonu je bilo res veliko takšnih in drugačnih pobud, povezovanj, mreženj, dobrih razmišljanj, državljanskega aktivizma ... Njihova pozitivna naravnanost, ko iščejo rešitve, in ne probleme, me je prevzela." Tako je tudi sama v Washingtonu nekako ponotranjila znani slogan: "Just do it!"
Na spletišču Metina lista so se tako začeli združevati razmišljujoči posameznice in posamezniki, ki jim ni vseeno, kam drvimo, kako komuniciramo, kako ravnamo s svojimi manjšinami itd. "V projekt je vloženih ogromno prostih ur in vesela sem, da imam ob sebi dva nepogrešljiva pomagača, Miška Kranjca ml., ki vse, prav vse ve o informatiki in še več, je strašno razgledan in najboljša Metka na svetu, druga pa je navihana Joži Zanoškar, modra gospa, ki skrbi, da politična satira na Slovenskem ne bi bila preveč odrinjena na stranski tir. Na Metini listi smo vzpostavili tudi Svet módrecev in módric, ki vedno odlično svetujejo, za novo rubriko Meta Analiza smo ustanovili Meta Bureau of Investigation ali Preiskovalni urad Meta in seveda ne bi šlo brez vrste sijajnih gostujočih avtorjev in avtoric." Nataša pravi, da je, odkar ureja Metko, spoznala ogromno občudovanja vrednih osebnosti, za katere si želi, da bi imele pomembnejšo vlogo tudi v slovenskem javnem prostoru. Predvsem ženske. "Vsak dan lahko čutimo, da imajo pametne državljanke Slovenije premajhno vlogo, da so slabo zastopane na raznih omizjih, panelih, v vladi ... To želimo spremeniti. Naša mokra želja je tudi produkcija aktivnih državljank in državljanov. Ponujamo prostor ljudem, ki jih redko povabijo v Odmeve, Poglede, Pop Klube, pa bi jih morali."
META SE RAZRAŠČA
Po letu obstoja dosega Metina lista sijajen obisk, pridobiva prepoznavnost, njihove zgodbe pa najdejo pot tudi do velikih "tradicionalnih" medijev. Vse to prerašča prvotno zamisel, da bi Metini sodelavci spletišču posvečali le nekaj ur na teden, danes jim vzame nekaj ur na dan. In jih še kar neskončno zabava, jim daje energijo in rojeva čudovita nova poznanstva. Vse kaže, da se bo Meta razrasla, Nataša v šali pove, da morda celo v hobotnico in njene lovke bodo povsod. "Hrepenimo po tem, da postanemo tete iz ozadja (smeh). Potencial ljudi, ki občasno nastopajo na Metini listi, je izjemen, in veseli bomo, če bo kateri od teh talentov enkrat vstopil tudi na glavni oder. Idej za nove zgodbe in projekte imamo še ogromno. Zanima nas le vse, kar je dobro in kar deluje. Dobro za družbo, saj želimo biti aktivni državljani. Ne gre pa na hitro in ne gre čez noč."
Nataša o Meti pripoveduje z velikim navdušenjem in entuziazmom, jasno je, da vsem ki se združujejo na tem naslovu, pomeni veliko. A vendarle je umestno vprašanje, ali je takšno intelektualno spletno stran možno tržiti, konec koncev tudi avtorji ne sodelujejo v nedogled zgolj iz veselja. "Metko želimo razviti v blagovno znamko, ki bo vredna zaupanja, ki bo izobraževala, ki bo družbeno odgovorna in aktivna. Bolj kot stotisoči klikov, ki jih večina lovi na joške, bizarke in politične spletke, bolj kot stotine praznih komentarjev, nas zanima kvaliteta." To je po njenem mnenju možno tržiti, čeprav njihov koncept temelji na prostovoljstvu. Drugače je, kadar gre za posebne projekte Metine liste, za katere pridobijo sredstva iz razpisov. Eden takšnih je najnovejša rubrika Meta Analiza, v kateri preverjajo verodostojnost javnih izjav. In veliko dela imajo.
KDO JE META?
Meta je Francka Pšenica, ki so si jo ustvarjalci Metine liste vzeli za vzor, po zgodbi prababice Natašine dobre prijateljice. Kmečka mati sedemnajstih otrok Francka je na prelomu stoletja vzela stvari in volan v svoje roke, ustanovila avtobusno podjetje in s svojo podjetnostjo h kruhu spravila vse svoje otroke. Kupila je avtobus in začela prevažati potnike na relaciji Travnik–Žlebič. Kasneje je celo pisala jugoslovanskemu kralju Aleksandru in ga zaprosila za podelitev koncesije še za vožnjo na relaciji Travnik–Ljubljana. Kralj je na prošnjo napisal: “Pa može ovo.” Francka je bila Meta.
