Šopar je novinar, nekdanji voditelj Dnevnika, delal je pri jutranjem programu, zadnja tri leta pa je sinonim za Tednik, ki je ena od najbolj priljubljenih oddaj na TVS. "Večja je kriza, bolj je država zbirokratizirana, več je problemov; bolj so ljudje nemočni, bolj iščejo pomoč pri medijih. Tednik ni zato, da bi svet spreminjal, ampak da bi opozarjal na to, da je treba nekaj spremeniti. Na žalost se v državi nikogar nič ne prime in stvari se ne spreminjajo, zato je treba kar naprej opominjati," pravi Šopar.
Kako ste sprejeli nov termin Tednika?
Najprej sem mislil, da se kdo šali, ko sem ugotovil, da je to dejstvo, sem vodstvu hiše povedal, kaj si mislim. Spremembo sem sprejel odklonilno, to lahko povem. Drugih komentarjev za javnost sem se vzdržal in se jih bom tudi tokrat. Oddaji, ki je zamenjala Tednik, sem iskreno zaželel vso srečo in to, da bi vzdržala 1259 četrtkov, kot jih je zdržal Tednik – vsem pritiskom s komercialke navkljub, ki se je odkrito borila, da bi Tednik spravila na tla, a ji ni uspelo; po gledanosti smo absolutno konkurirali Trenjem. Sedaj pa so Trenja prišla na nacionalko v termin Tednika. To je dejstvo, ki smo ga sprejeli, celotna redakcija ga je, čeprav je bilo veliko razburjenja, tudi drugod v hiši ga je bilo. A tako je in pravim, da je treba v vsaki stvari najti kaj dobrega. Tu je dobro morda to, da imamo sedaj nov motiv, da delamo naprej in da skušamo delati čim boljše. Tednik ni 28 let stalnica TVS kar tako, ampak ker je kvaliteten, ker delamo dobre zgodbe z najboljšimi pripovedovalci zgodb, kar jih televizija premore. Tednik je, če rečem poenostavljeno, ljudska oddaja. V njem se lahko vidi vsak, ker se lahko vsakemu od nas zgodi, da bo ostal brez službe, da bo čakal na zdravnika, da ga bodo birokrati ujeli v svoj mlin in počeli z njim, kar ta država z ljudmi počne … Mislim, da je vrednost Tednika ravno v tem, da take stvari razkriva in pokaže, v kakšni državi živimo, kaj se nam godi, kaj delajo z nami.
Nekateri menijo, da so Pogledi dobili Tednikov termin, da bi oddaja že takoj dobila določeno bazo gledalcev, torej tistih, ki so vajeni biti pred televizorjem ob četrtkih zvečer.
Verjeti moram v dobronamernost vodstva, da ni hotelo uničiti Tednika. Verjamem, da je lahko Tednik marsikomu trn v peti. Na konkretnih primerih kaže blišč in predvsem bedo te države. Saj ne kritiziramo oblasti, ampak tisto, kar ta oblast s svojim birokratskim, represivnim, zakonodajnim aparatom počenja s Slovenci. Takšna oddaja verjetno ni všeč nobenemu oblastniku. Posredno jim je naša oddaja huda kritika, opomin in ogledalo. Smo nekakšna vest te države. Verjamem lahko le v dobronamernost, da Tednik ni bil po 28. letih prestavljen zato, ker komu ne ustreza, ampak zato, da bi imela gledalce nova oddaja ob četrtkih in da vodstvo zaupa ekipi Tednika, da bo pridobila gledalce nazaj – tako smo naredili dva plusa. Recimo, da je res tako.
Govorilo se je, da bo k Tedniku prišla Erika Žnidaršič. Kako je s tem?
Erika bo verjetno prišla, ko oddela Piramido, in sicer kot novinarka. Ima občutek in zna delati dobre zgodbe – vsakega takega kolega smo veseli. To, da ne bom več vodil Tednika, da bom šel v pokoj in da bo Erika vodila Tednik, pa so čenče. Verjetno bo konec septembra res prišla k nam kot novinarka, v prihodnosti morda tudi kot voditeljica ali sovoditeljica, morda bomo spremenili koncept na dva voditelja, morda pa vodstvo reče, da stari sivolasi Šopar ne sodi več v oddajo in ga je treba zamenjati. A kot rečeno: za zdaj o tem ne vem nič.
Nekje sem prebrala, da že razmišljate o odhodu v pokoj?
Ne, ne, ne! Ta sprememba me ni toliko spravila iz tira. Mislim si pač svoje, ampak človek razvije obrambni mehanizem, da ga stvari ne prizadenejo. Če so se tako odločili, tako bo. Z glavo skozi zid ne morem – naučil sem se, da to boli in ni učinka: zid ostane cel, tebe pa boli glava (smeh).
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Stop (št. 36, izid 8. september 2010)!
