Revija stop
One/oni

Večernica

M.K.
22. 9. 2015, 09.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Žirija, ki ji predseduje dr. Igor Saksida, je razglasila dobitnika večernice 2014, nagrade za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.

Žirija, ki ji predseduje dr. Igor Saksida, je razglasila dobitnika večernice 2014, nagrade Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani. Prejme jo Vladimir P. Štefanec za knjigo Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov (Modrijan).

Za večernico – ČZP Večer jo podeljuje devetnajstič – so bili letos poleg Vladimira P. Štefaneca nominirani še Damijan Šinigoj za knjigo Iskanje Eve (Miš), Dim Zupan za Jaz, Franci Grdi (Miš), Marija Švajncer za Samotni bralec (Franc-Franc) in Peter Svetina za Domače naloge (Mladinska knjiga).

Žirija za izbor večernice 2014 (predsednik dr. Igor Saksida in člani Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali) je v svoji utemeljitvi med drugim navedla:

Realistični, deloma tudi problemski mladinski roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov je napisan kot prvoosebna pripoved najstnice Daše in se začne s sporom pripovedovalke s sošolko Ajšo. Osmošolka Daša je vsekakor nekaj posebnega, tudi nekateri drugi vrstniki (npr. Vid) so nenavadni. Daša skuša z videzom in obnašanjem delovati uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov: glasba jo v njeni samosvoji drži vsekakor še posebej določa. Z očetom, ki je bivši punker, odideta na Dunaj, kjer se skupaj udeležita koncerta (po besedilih sodeč gre za ameriško skupino Green Day). To je hkrati tudi priložnost za spremembo Dašinega odnosa do očeta in predvsem do okolice. Iz pasivne osebe postane samozavestna, aktivna junakinja, ki se odloči, da bo posegla v svet in ga spreminjala, saj ji je ljubša možnost »da ostaneš in se boriš, boriš za tisto, v kar verjameš« (181). Posebnost romana je zanimiv slog, ki se izraža na različnih ravneh:

  • inovativna zgradba: med pripovedjo so vmesna »črna poglavja«, v katerih pripovedovalka razmišlja o svojem vrednotnem dojemanju okolice; zadnje ključne besede poglavja postanejo uvodne besede v novo poglavje – gre za neke vrste pripovedno prepletenko;
  • raba slenga (besedje, stavčna zgradba) in mestoma vulgarizmov;
  • izzivalen naslov: izvira iz Dašinega čarovniškega poskusa z očetom in imena profila (Debela lezbijka ruši stereotipe na šoli).
Revija Stop