Zakaj morajo ljudje najprej umreti, da se jih spominjajo s spoštovanjem, da pozabijo na bridke besede in podcenjevanje in začnejo ceniti njihov prispevek temu svetu? Žal je ena od njih tudi Simona Weiss. Te dni mineva prva obletnica od njene prezgodnje smrti. Zato se zdi, da bodo z dokumentarnim filmom o njenem življenju in delu z naslovom Lahko noč, ljubezen moja na TV Slovenija, kjer je dolgo imela »težave« in je niso vabili v njihove razvedrilne oddaje, na neki način popravili krivice. Kmalu pa bo posthumno izšla še knjiga o njenem akademskem delu.

Simona je bila ženska, ki nikogar ni pustila hladnega. Kdorkoli je imel opravka z njo, mu je pustila neizbrisen pečat. Nedvomno največjega njenemu možu Goranu Šarcu, s katerim sta preživela 32 let, a sta v tem času le dve noči preživela narazen, kar je svojevrstna potrditev njune velike ljubezni. In ker pravijo, da v življenju ni naključij, sta se par mesecev po njeni smrti srečala z režiserjem Dušanom Moravcem. Beseda je dala besedo in med pogovorom je Goran Dušana tako navdušil nad Simono in njenim življenjem, da je vodilnim na RTV Slovenija predlagal, da bi naredil dokumentarni film o njenem življenju, o življenju ženske, mame, glasbenice in na koncu s Prešernovo nagrado ozaljšane psihologinje.

Več preberite v novi številki revije Vklop!