Enaindvajsetega marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letošnja tema se osredotoča na pomen gozdov kot vira hrane ter življenjskih virov za nas in naš planet. Naši znani obrazi v njem najpogosteje nabirajo kostanj, gobe in čemaž. V gozdu so srečali tudi že različne živali, med njimi medveda.
Pevka Kataya
Najbolj me sprošča sprehod po gozdu. Gozd dokazano pomirja človeka, zato je moja najljubša in prva izbira za lokacijo za sprehod. V gozd grem večkrat na teden in tam, kjer se sprehajam, sem srečala že srne, jelene in zajce, enkrat pa me je en jelen želel zasledovati, česar sem se ustrašila. Ne nabiram nobenih plodov, razen kostanja.
Pevka Alenka Husić
V zimskem času si zagotovo vzamem premalo časa za sprehode po gozdu. Vsakič znova, ko grem, se zaobljubim, da bom to večkrat ponovila. Žalostno je namreč to, da imam gozd skoraj pred nosom. Spomladi grem večkrat, najraje sama, sploh po napornih dneh mi prija sprehod brez slušalk, da poslušam samo naravo. Če si zaželim prisluhniti čemu, pa je to kakšen podkast. V gozdu nabiram le kostanj in kronice, zvončke, še posebej ko obiščem starše v Prlekiji, saj točno vem, kje kaj lahko najdem. Bližnjih srečanj z živalmi z izjemo kakšnega ježa pa še nisem imela.
Voditelj in pevec Žiga Deršek
V gozd se največkrat odpravim jeseni, ko je čas za gobe in kostanj, ter spomladi po čemaž. Starša v istrskih gozdovih rada nabirata divje šparglje. Med obiskom gozda uživam v svežem zraku in vonju, ki ga ima, sploh po dežju. Spomnim se srečanja z divjim prašičem! Bil je ogromen, srečali smo ga pred leti na nočni vožnji z motornimi sanmi z Rogle proti Arehu. Z ženo pa sva se lani peljala skozi gozd in srečala čredo muflonov. Zanimivo in malo strašno je bilo! Lisice, srne, zajci, veverice, te pa srečam velikokrat. Rad ustavim pogled in razmišljam o nekem čisto drugem življenju. Zadnje čase sem največkrat ob robu gozda. Z družinico se sprehajamo pod borovci ob Savinji. Baje tudi tam hodijo medvedi. Upam, da nam bo to srečanje prizaneseno, haha.
Bobnar Jure Doles
Gozdovi me spominjajo na rano mladost, saj prihajam iz Loške doline, ki je obdana s prečudovitimi gozdovi. Spominjajo me na vsakodnevni sprehod z dedkom in njegovim psom, nabiranje gob in tudi napravljanje drv za zimo. Ko sem se že pred časom nazaj preselil v mesto, pa je gozd zame postal bolj kot ne tujec. Trenutno me bolj vleče ob morje, kjer najraje preživljam svoj prosti čas. Ker Notranjska slovi kot dežela medvedov, sem tudi jaz seveda srečal medveda v živo. Kar nekajkrat je bila enaka situacija, da sem se zgodaj zjutraj peljal z avtom iz Loža, medved pa se je lepo sprehajal brezbrižno ob gozdni cesti. Vedno sem ustavil in odprl šipo, a se ni prav dosti zmenil zame. Lepo mirno je odkorakal nazaj v gozd.
Voditeljica Suzana Kozel
Gozdovi so pljuča Zemlje ter s svojo energijo in mirom napolnijo tudi mene. Vsak dan se vsaj sprehodim čez gozd, če za kaj več nimam časa. Rada se tudi dotaknem dreves, da začutim njihovo energijo. To počnem samo takrat, ko sem sama, da se izognem radovednim pogledom. Kot majhna deklica sem z babico redno zahajala v gozd po gobe, saj je poznala vse skrivne prostore, kjer so rasli najlepši jurčki in lisičke. Iz gozda nikoli nisva prišli praznih rok. Z otrokoma pa smo nekaj časa redno zahajali na Ljubljanski grad, kjer smo v bližnjem gozdu hranili veverico po imenu Muki. Nič se ni bala in je z veseljem vzela lešnik in druge oreščke ter pritekla k nam takoj, ko smo jo poklicali po imenu. Prijazno veveričko nam je predstavil naključni sprehajalec, ki smo ga srečali v gozdu. Čeprav še vedno nosimo kakšno dobroto v žepu, ko gremo na sprehod, pa Mukija žal že nekaj časa nismo srečali.
Voditelj Jože Robežnik
Izredno rad zahajam v gozd. Lahko rečem, da je gozd moje najljubše svetišče. Rad kolesarim, tečem in hodim po gozdu. V vsej svoji dolgoletni gozdni karieri sem našel samo dva jurčka, sva pa s sinom odkrila en kostanj, ki ga drugi očitno redko obiščejo. Edina stvar, ki me v gozdu moti, so klopi. Proti klopnemu meningoencefalitisu sem cepljen, boreliozo sem enkrat že imel, zato je repelent povsod v vsakem nahrbtniku.
Igralka Barbara Medvešček
Zelo rada zahajam v gozd; skoraj nujno zame je, da grem – pomirja me in mi da energije. Včasih grem po borovnice, kar me spominja na staro mamo, s katero sva hodili na Veliko planino. Med korono sem večkrat srečala srnjačka in sva se malo gledala. Zdaj grem po istih poteh, ampak ga ni več. Najbrž je preveč ljudi.
Glasbenik Marko Vuksanović
Rad imam gozd. Svežina in prijeten vonj po trohnobi sta očarljiva. Tista mešanica miru, skrivnosti in nepredvidljivosti hkrati vznemirja in pomirja. Sem navdušen nabiralec čemaža. Kot gobar pa se nisem proslavil.
Igralka Barbara Vidovič
Zelo rada grem na sprehod ali izlet v gozd. Nikoli nisem zares nabirala v gozdu kakšnih plodov, gob še posebno ne, ker imam rada življenje (smeh). Če na poti vidim užitne gozde sadeže, pa jih z veseljem pozobam. Izjemoma si na Rožniku kdaj napolnim žepe s kostanji in jih potem spečem ali naredim pire. Sem pa srečala nekaj gozdnih prebivalcev, srne, lisice, enkrat sem od daleč videla medveda in od takrat se tistemu gozdu ne približam več.
Pevec Borut Marolt
Kot otrok sem bil veliko v gozdu, ostalo mi je neke vrste spoštovanje do njega. Zdaj največkrat, ko opravim nekajkilometrski krog v okolici svojega doma, ki gre delno tudi po gozdu, vendar se držim poti in ne zahajam globlje vanj.
