Robert Petan nastopa že od dvanajstega leta. Igral je tako s simfoničnimi orkestri kot punk v jedrskih zakloniščih, kilometrino nabiral od festivalskih do cerkvenih odrov, nekaj let je bil član bolj in manj znanih pop zasedb, ustvarja tudi glasbo za druge izvajalce. Že dve leti pa s svojimi stvaritvami »zabeljuje« oddajo Kaj dogaja?, ki je pred kratkim vstopila že v 13. sezono.
Je številka 13 za vas srečna ali nesrečna, verjamete v takšne stvari?
Verjamem v preveč teh stvari. Od črnih mačk do belih sveč, vsa ta naključja in vraže so mi blizu, hudo romantična se mi zdijo. Posledično mislim, da bo 13. sezona prinesla veliko nesreče. Tistim, ki je ne bodo gledali, seveda.
Sodeč po dogajanju v svetu in doma, vam tem za pesmi ne bo zmanjkalo. Bi po eni strani vseeno raje videli, da bi vam jih?
Letos se res zdi, da se ogromno dogaja. Vseeno pa se vidim kot eden tistih »muzičarjev« na koncu Titanika, ki igrajo tudi, ko se vse potaplja. Kdo bi gledal dramo brez hude glasbene spremljave? To še žalost ni, vsaj ne taka, kot treba.
Kako sicer poteka proces dela, vi predlagate nekaj tem ali se najprej skupaj z ekipo usedete in premeljete?
Po navadi se v ponedeljek usedemo in predebatiramo, katera od ponujenih tedenskih tem bi najbolje delovala v kateri rubriki. Da se denimo ne ponavljamo pri Terasi in Palomarju. Včasih pa mi je kakšna tema tako blizu, da mi jo potem prepustijo brez zadržkov.
Koliko časa imate za izdelavo pesmi?
Časa je dober dan, če je več glasbene spremljave ali bolj zahtevna uglasbitev, snemam krepko v noč, da lahko naslednji dan že snemamo. Je tempo, ampak izjemno uživam v tem.
Kaj nastane prej, besedilo ali glasba?
Vedno najprej besedilo, poskušam pa najti kakšno besedno zvezo ali stavek, ki deluje že kot refren, in potem okoli njega spišem kitice.
Se vam zdi, da z glasbeno podlago besedilo bolj »zadene«?
Absolutno. Ko je in glasba in tekst vsak zase tako močan ter se združita, takrat si res vesel, da delaš to kot poklic. Ker je izredno zadovoljujoče in sam sebi se zdiš fora.
Katero besedilo vas je najbolj zaznamovalo v mladosti?
V mladosti sem rasel s Slonom in Sadežem, potem pa z Zmelkoowom in Bolesnimi Braći. Vse te tekste sva z bratom znala na pamet in delala sramoto staršem, ko sva prepevala komad Mati nas pretepa pred ljudmi, ki tega komada niso poznali.
Ste se zaradi teh zasedb odločili tudi vi preizkusiti v tem?
Gotovo, to mi je bilo vedno blizu. Si izmišljati svoje verzije že obstoječih komadov, denimo za valeto sem pisal tekst na Resnikovo Naj bogovi slišijo, ampak v verziji Naj tršice slišijo. In slabih 20 let pozneje to delam na javni televiziji. Noro.
O čem je govorila vaša prva pesem?
Mislim, da je bila prva pesem neko nadaljevanje pesmice Enkrat je bil en škrat, kaj vse počne v gozdu in to.
Kaj pa se trenutno vrti pri vas doma? Kdo običajno izbira glasbo, vi ali vaša žena?
Doma se trenutno poslušajo Noga Erez, Parcelsi, pa seveda Nuša Derenda in ponovitve oddaje Kaj dogaja? Glasbo za ozadje in vzdušje izbira Maja, jaz sem pa tisti, ki sliši nekaj novega in sili vse v gospodinjstvu, da zbrano poslušajo vse prehode in produkcijske trike.
Koliko pesmi ste napisali za Majo, odkar je vaša žena?
Premalo. Ampak to je dober znak, ker po navadi jih napišem kot opravičilo.
Če bi vam ponudili dobro plačano delo v tujini, a s pogojem, da bi morali živeti tam, bi ga sprejeli ali bi ostali zvesti Brežicam?
Nikoli ne reci nikoli, ampak bi moralo biti res dobro plačilo, da bi se odselil iz Brežic. Tam je krasna družba tridesetih bližjih prijateljev, ki zaradi pomanjkanja dogodkov in krajev, kamor bi zvečer šel, dela svoje dogodke in tematske zabave. Tako da bi morala biti obljubljena vsota tako velika, da bi lahko vse te ljudi nastanil nekje drugje, kjer se bi lahko prav tako neudejstvovali v javnih dogodkih.
Kaj še radi počnete v prostem času?
V prostem času izredno rad postavljam studio za hipotetične primere jam sessionov, kjer imajo vsi totalno kul opremo in prostor, da lahko igrajo na najboljše inštrumente in ozvočenje. Za te potem tako ni časa. Ali pa pospravljam to isto opremo, zlagam kable, pa ogromno sprehodov s psom. Njemu kabli žal niso tako zanimivi.
Si znate vzeti dovolj časa zase? Kako skrbite za to, da ne izgorite?
Moj prosti čas je videti tako, da ko pridejo možni datumi za koncerte, predstave in snemanja, si vedno zabeležim vse omenjene datume. Potem so rezervirani, in ko kateri od teh datumov odpade, imam nenapovedan prost dan. Nekaj najbolj krasnega, ker ne veš dovolj vnaprej, da bi si ga »zasral« z nekimi aktivnostmi, ampak je bolj improviziranje, kam zdaj s temi prostimi urami. Res, res priporočam.
