Toda tokrat je položaj drugačen. Primer Jeffreyja Epsteina znova odpira vprašanja, ki segajo globoko v samo jedro kraljeve družine, in kralj Karel III. se sooča z enim najtežjih obdobij svojega vladanja.
Polemike okoli princa Andrewa in njegove povezave s primerom Epstein se ne umirjajo. Z vsakim novim razkritjem se krepi občutek, da škandal ne bremeni več le posameznika, temveč celotno institucijo. Monarhija že dolgo ni bila tako ranljiva.
Napetosti so se še zaostrile 9. februarja, ko sta se kralj Karel III. in kraljica Camilla le nekaj ur po izjavi tiskovnega predstavnika princa in princese Walesa javno izrekla, da sta pripravljena sodelovati s policijo v zvezi z Andrewom Mountbatten-Windsorjem. Časovno sosledje izjav je jasno pokazalo, da gre za usklajen odziv, vendar vtisa krize ni omililo. Razpoke, ki so se začele kazati po izbruhu škandala Epstein, so zdaj vidnejše kot kadar koli prej.
Primer Epstein kot prelomnica?
Objava novih dokumentov v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina je ponovno usmerila pozornost svetovne javnosti na dogodke, ki naj bi se dogajali v rezidencah finančnika, ki je leta 2019 v zaporu storil samomor. Povezava med Epsteinom in takratnim princem Andrewom je bila že večkrat predmet medijskih razkritij in dokumentarcev. Tudi Sarah Ferguson naj bi bila z Epsteinom v stikih, kar naj bi potrjevala elektronska sporočila, ki sta si jih izmenjala skozi leta.
Posebno težo je primeru dala izjava Roja Khanne, člana odbora ameriškega kongresa, ki preiskuje zadevo. Ocenil je, da bi škandal lahko pomenil celo konec britanske monarhije.
»Menim, da britanska monarhija še nikoli ni bila tako ranljiva. Kralju in kraljici bi morali zastaviti vprašanja – morda je to lahko njen konec. Če nimata odgovorov ali če sta kakor koli povezana z Epsteinom, to za britansko monarhijo ne pomeni nič dobrega. Kralj mora pojasniti, kaj je vedel, in odvzem naziva Andrewu ni dovolj. Tudi Andrew bi se moral zglasiti pred našim odborom in začeti odgovarjati na vprašanja,« je poudaril Khanna.
Takšne izjave iz tujine dodatno stopnjujejo pritisk doma. Kralj Karel se sooča z vse glasnejšimi očitki britanske javnosti. Ob javnih nastopih so mu posamezniki zastavljali neprijetna vprašanja in odkrito izražali obtožbe. V času, ko je zaupanje v institucije že tako načeto, si monarhija težko privošči še dodatne sence dvoma.
Izjava Buckinghamske palače
Deveti februar 2025 je postal simboličen dan. Molk o primeru, v katerega je vpleten Andrew, sta prvič prekinila tudi princ William in princesa Catherine. V njunem imenu je tiskovni predstavnik Kensingtonske palače sporočil:
»Lahko potrdim, da sta princ in princesa globoko zaskrbljena zaradi nadaljnjih razkritij. Njune misli ostajajo usmerjene k žrtvam.«
Podobno stališče je že prej zavzel princ Edward, ki je kot prvi član družine javno komentiral primer in izrazil podporo žrtvam.
Le nekaj ur po izjavi valižanskega para je sporočilo za javnost izdala še Buckinghamska palača v imenu kralja in kraljice:
»Kralj je tako z besedami kot z dejanji brez primere jasno izrazil svojo globoko zaskrbljenost zaradi obtožb, ki še naprej prihajajo na dan glede ravnanja gospoda Mountbatten-Windsorja. Čeprav so konkretne zahteve v tej zadevi naslovljene nanj osebno, bi bili, če bi nas kontaktirala policija doline Temze, pripravljeni nuditi podporo, kot se pričakuje.«
Kralj in kraljica sta obenem izrazila solidarnost z žrtvami vseh oblik zlorab.
V ozadju je čutiti nemir. Karel se je znašel v izjemno neprijetnem položaju, kjer je vsak napačen korak lahko usoden za ugled monarhije. Po najnovejših anketah podpora instituciji občutno upada. Po poročanju tabloida The Sun je delež državljanov, ki podpirajo monarhijo, padel na 45 odstotkov.
Vprašanje, ki se vse glasneje postavlja, ni več le, kakšne bodo posledice za princa Andrewa. Vprašanje je, ali bo britanska monarhija iz te krize izšla oslabljena ali pa se bo znašla na točki, s katere poti nazaj ne bo več.
