Dve ženski, dve srci in ljubezen, ki ju je povzdignila v ikoni

Zgodbe kraljevih družin so polne skrivnosti, spletk in ljubezenskih dram – toda le redko katera je tako strastna in hkrati zamolčana kot ljubezenska saga Violet Trefusis in Vite Sackville‑West. In če se vam ob teh imenih ne zasveti lučka, naj vas presenetimo: Violet je bila prababica kraljice Camille. Ja, prav tiste Camille, ki je dolga leta skrivaj ljubila princa Karla in se ji je po nemalo ovirah le uspelo prebiti na britanski prestol. Toda ljubezenska zgodba Violet in Vite je bila še veliko drznejša od tiste Karla in Kamile. Bila je istospolna. Bila je javna skrivnost. In za tisti čas naravnost škandalozna.

Violet – aristokratka z uporniškim srcem

Violet Trefusis se je rodila v bogato in močno spoštovano britansko družino. Njena mama Alice Keppel je bila kar 12 let ljubica kralja Edwarda VII., kar je Violet že od mladih nog postavljajo v samo središče kraljevske družbene scene. A če so od nje pričakovali, da bo postala klasična britanska dama, pripravljena ubogljivo poročiti kakšnega barona in voditi dobrodelne čajanke, so se močno zmotili.

Portret Violet Trefusis, ki je s svojo drzno ljubezensko zgodbo zaznamovala britansko aristokracijo.

Violet Trefusis je bila babica Sonie Keppel, kraljičine materemame.

Violet je bila duhovita, briljantna in nepredvidljiva. Pisala je romane, gostovala v pariških salonih in se brez sramu zapletala v razmerja, ki so vznemirjala britansko elito. Najusodnejše – in najbolj znano – je bilo njeno razmerje z Vito Sackville‑West.

Vita – ekscentrična pisateljica s toliko cvetlicami v svojih vrtovih kot ljubimk v postelji

Vita Sackville‑West v moški opravi – samozavestna, uporniška in vedno korak pred časom.

Tudi Vita ni bila običajna. Bila je ena najuglednejših pisateljic svojega časa, prejela je celo prestižno nagrado Hawthornden za poezijo in slovela po svojem bujnem vrtu v Sissinghurstu, ki ga je ustvarila skupaj z možem Haroldom Nicolsonom. A Vita je bila tudi ženska, ki je brez zadržkov ljubila druge ženske. Med njenimi ljubimkami je bila celo pisateljica Virginia Woolf, ki je Viti posvetila roman Orlando.

Ljubezenska pisma med Violet in Vito so danes del literarne zgodovine.

Prav z Violet Trefusis je imela Vita eno najburnejših in čustveno najnapornejših razmerij v svojem življenju. Njuna ljubezen se je začela okoli leta 1918 in kljub porokam, otrokom, govoricam in prepovedim trajala skoraj desetletje.

Njeno večletno razmerje z Vito Sackville‑West je bilo znano, a nikoli zares sprejeto.

Strast, pisma in neizpolnjene obljube

Vita in Violet sta si izmenjali na stotine pisem. Pisali sta si vsak dan, pogosto večkrat dnevno; pisma so bila strastna, čustvena in pogosto zelo osebna. V enem izmed njih Vita Violet piše:
»Tako zelo te pogrešam, da ne morem dihati. Brez tebe je svet brez barv.«

Vita Sackville‑West na svojem posestvu v Sissinghurstu, kjer je v hlačah za jahanje in s cigareto v roki dokazovala, da zanjo pravila ne veljajo.

Medtem ko je bila Violet pripravljena žrtvovati vse, tudi zakon, je Vita ves čas ohranjala odnos s svojim možem. Harold je vedel za Vitine ljubezenske afere in jih je včasih celo toleriral, toda v nekem trenutku je Vita vendarle izbrala družinsko stabilnost. Violet je bila zato popolnoma strta.

Iz ljubezenskega trikotnika v velik škandal

Njuna zveza je bila vse prej kot skrivna. Violet in Vita sta skupaj potovali, se nastavljali objektivom, skupaj obiskovali literarne dogodke. V aristokratskih krogih so vsi vedeli, kaj se dogaja, čeprav se o tem javno ni govorilo. Violetin mož, Denys Trefusis, je bil večinoma odsoten, Vita pa je v Violet videla ljubezen, ki ji je svet ni dovolil.

Njuna romanca se je končala z grenkobo in srčno bolečino. Violet je svojo žalost prelila na papir in v njenih romanih se pogosto skriva njena različica dogodkov. Vita pa se je umaknila v zakon, vrtove in pisateljevanje.

Vita je bila tudi ljubimka Virginie Woolf, ki ji je posvetila roman Orlando.

Še vedno velja za ikono

Danes je Violet znana predvsem v literarnih in LGBT+ krogih, in sicer kot ena prvih žensk, ki je svojo ljubezen do druge ženske odkrito izrazila v besedah. A širša javnost šele zdaj odkriva, da je bila tudi babica Sonie Keppel, matere kraljičine mame. Torej prababica kraljice Camille.

Violet ni skrivala svoje ljubezni – niti takrat, ko je to pomenilo družbeno izobčenje.

Ironično? Nikakor. Ko pogledamo, kako se je tudi Camilla dolga leta borila za ljubezen, ki je bila javnosti trn v peti, postane jasno, da so v tej rodbini ženske, ki znajo ljubiti na svoj način. Ne glede na to, kaj si misli svet.

Ljubezen, ki si zasluži svojo serijo

Ljubezenska zgodba Violet in Vite je danes navdih za knjige, filme in celo miniserije (najbolj znana je Portrait of a Marriage iz leta 1990). A najlepša zapuščina so njuna pisma – iskrena, ganljiva in pogosto presenetljivo sodobna. Če bi jih danes objavili na Instagramu, bi verjetno še vedno šokirala javnost in osvojila milijone src.

In morda bo nekoč tudi kraljica Camilla priznala, da je bila prav Violet tista, ki ji je s svojim pogumom tlakovala pot – če ne v ljubezni, pa v odločnosti, da se kljub vsem pravilom boriš za tisto, kar ti srce prišepne.

Vita Sackville‑West in njen mož Harold Nicolson – zakonski par z dogovorom, ki jima je omogočal svobodo ljubezni. Ona z ženskami, on z moškimi. Skupaj pa sta ostala vse življenje.

KDO JE BILA VITA SACKVILLE‑WEST?

Rojena: 9. marca 1892 v Kentu v Angliji
Družina: plemkinja iz rodbine Sackville, dedinja posestva Knole (a kot ženska ni mogla podedovati dvorca)
Poroka: z diplomatom Haroldom Nicolsonom; imela sta odprt zakon
Poklic: pesnica, pisateljica, vrtnarka
Najbolj znana po: razmerju z Violet Trefusis in Virginio Woolf
Sissinghurst: skupaj z možem ustvarila enega najbolj znanih angleških vrtov
Zapuščina: avtorica več kot 30 knjig – romanov, potopisov in poezije
Umrla: 2. junija 1962, stara 70 let
Zanimivost: leta 1928 je kot prva ženska prejela nagrado Hawthornden za poezijo.

KDO JE BILA VIOLET TREFUSIS?

Rojena: 6. junija 1894 v Londonu
Družina: hči Alice Keppel, slavne ljubice kralja Edwarda VII.; prababica kraljice Camille
Poroka: z Denysom Trefusisom, vendar zakon nikoli ni bil uresničen v pravem pomenu besede – srce je pripadalo drugi
Poklic: pisateljica, esejistka, družabnica
Najbolj znana po: strastnem in škandaloznem razmerju z Vito Sackville‑West
Zadnja leta: preživela v Parizu in Firencah, med umetniki in aristokrati
Umrla: 29. februarja 1972 v svoji vili v Firencah, stara 77 let
Zanimivost: vsa njena pisma Viti so bila napisana v francoščini – da bi jih njena mati težje razumela!

Plakat filma Vita & Virginia (2018), v katerem Elizabeth Debicki in Gemma Arterton zaživita v vlogah legendarnih ljubimk – pisateljice Virginie Woolf in Vite Sackville‑West.

IZ PISMA, KI GA JE VIOLET POSLALA VITI:
»Ti si moje vesolje. Če te izgubim, me ne bo več. Vem, da sva rojeni v napačnem času, ampak tvoja ljubezen je edina, ki mi pomeni življenje.«

Njuna pisma danes hranijo literarni arhivi, nekaj pa jih je bilo tudi objavljenih. Vsebina? Intimna, presenetljivo iskrena in povsem brez zadržkov.

STE TUDI VI MALO VIOLET?
✔ Se pogosto zaljubite v »napačno« osebo?
✔ Vas ne zanimajo pravila, ampak srce?
✔ Pišete dolga, čustvena sporočila (ali vsaj razmišljate o njih)?
✔ Ste že slišali stavek »Kaj bodo pa ljudje rekli?«

Če ste obkljukali vsaj tri, bi se z Violet kar dobro razumeli. Morda imate celo malce kraljevske krvi!