Revija stop
One/oni

Umrl je Raul Malo — glas in srce skupine The Mavericks

D.K.
9. 12. 2025, 17.52
Posodobljeno: 9. 12. 2025, 17.59
Deli članek:

Raul Malo, izjemni pevec, skladatelj in srce skupine The Mavericks, je umrl v starosti 61 let.

Profimedia
Raul Malo, kitarist in frontman skupine The Mavericks (1965 - 2025).

Spomladi 2024 je razkril, da se bori z rakom debelega črevesa, letos pa se je bolezen razširila tudi v možganske ovojnice, kar je močno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje in prisililo skupino v več odpovedi turnej. Malo je bil eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne ameriške glasbe, tenor z razkošnim, skoraj opernim izrazom, ki je znal združiti romantično melanholijo, latino temperament in country tradicijo.

The Mavericks, ki so nastali leta 1989 v Miamiju, so bili od vsega začetka bend, ki ga ni bilo mogoče umestiti v eno samo kategorijo. V njihovem zvoku so se mešali country, tex-mex, rockabilly, swing, pop in latino ritmi, zaradi česar so veljali za enega najbolj izvirnih in samosvojih projektov devetdesetih. Preboj jim je prinesla pesem Here Comes the Rain (1995), nagrajena z Grammyjem, svetovno prepoznavnost pa Dance the Night Away (1998), ki je postala eno najbolj vrtenih plesnih besedil tistega obdobja. Z Malojevim vokalom v ospredju je skupina razvila slog, ki ga nihče drug ni znal tako prepričljivo združiti: orkestralne harmonije, honky-tonk klavir, mehiške trobente, ciganski swing in romantično melanholijo, vse skupaj pa ovila v mogočen, čustveno bogat izraz, ki je postal njihov zaščitni znak.

Malo je poleg dela z Mavericks deloval tudi solo, v projektih, kjer je lahko še bolj poudaril svoj vokalni razpon in ljubezen do velikega, skoraj croonerskega zvoka. A prav v The Mavericks je našel tisto edinstveno kemijo, ki je iz njegovega glasu naredila glasbo s širokim srcem in južno toplino, zaradi česar jih občinstvo po vsem svetu še danes povezuje z dobrim razpoloženjem, plesom in romantičnimi večeri. Njegova smrt pomeni konec izjemnega poglavja, ki je s svojo brezmejno glasbeno radovednostjo in toplim, značilno barvitim glasom za vedno zaznamovalo sodobno ameriško “roots” glasbo. 

Revija Stop