Brigitte Bardot, ženska, ki je s svojimi razmršenimi lasmi, črtalom za oči in tistimi značilno našobljenimi ustnicami definirala lepoto celotne generacije, je umrla v 92. letu starosti.

Rodila se je 28. septembra 1934 v Parizu in že kot mladenka s svojo neukrotljivo energijo napovedala, da ne bo živela po pravilih drugih. BB ni bila le igralka; bila je naravni pojav. Ko je leta 1956 v filmu In Bog je ustvaril žensko zaplesala na mizi, je svet obnemel. S svojo sproščenostjo in divjo naravo je v konservativna 50. leta prinesla revolucijo ter postala simbol svobode in ženske emancipacije.

Med njeno bogato filmografijo, ki obsega skoraj 50 filmov, bodo v zgodovino z zlatimi črkami zapisani naslovi, ki so potrdili njen status superzvezdnice. Poleg prelomne vloge v Vadimovem prvencu ne smemo pozabiti na Godardov kultni Prezir (Le Mépris, 1963), kjer je blestela v svoji ranljivosti, ter na dramo Resnica (La Vérité, 1960), ki ji je prinesla priznanje kritikov in dokazala, da je več kot le lep obraz. Nepozabna je bila tudi v pustolovski komediji Viva Maria! (1965), kjer je s karizmo parirala legendarni Jeanne Moreau.

A Brigitte ne bi bila Brigitte, če ne bi naredila stvari po svoje. Leta 1973, na vrhuncu slave, je šokirala vse in se dokončno umaknila iz sveta filma. »Svojo mladost in lepoto sem dala moškim, svojo modrost in dušo pa bom posvetila živalim,« je dejala in se umaknila v svojo vilo La Madrague v Saint-Tropezu.

Zadnja desetletja je bila znana predvsem kot neizprosna borka za pravice živali. Čeprav so njene izjave včasih dvigovale prah, ji nihče ne more oporekati strasti, s katero se je borila za tiste, ki nimajo glasu.

Z njenim odhodom se ne končuje le življenje ene osebe, ampak celotna era. Saint-Tropez bo brez nje prazen, a legenda o dekletu v bikinkah, ki je očaralo svet, bo živela večno.